Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev divjega prašiča (Sus scrofa l.) v Sloveniji
Avtorji:ID Jerina, Klemen (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,79 MB)
MD5: A38DE60608E4A6F0F97EA97C51A27331
PID: 20.500.12556/dirros/4abb4733-671a-4601-b898-40efa303a27e
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Številčnost in območje razširjenosti divjega prašiča (Sus scrofa L.) sta se v Sloveniji in drugih evropskih državah v zadnjih desetletjih občutno povečala; posledično so narasle tudi škode, ki jih povzroča v kmetijstvu. V raziskavi smo preučili, kateri okoljski dejavniki ključno vplivajo na prostorsko razporeditev divjega prašiča, in za Slovenijo ugotovili njegovo sedanje in potencialno območje razširjenosti. Raziskava temelji na velikem vzorcu (N = 5.977) georeferenciranih lokacij odvzema prašiča iz vse Slovenije in GIS-podatkovnih plasteh (25 okoljskih spremenljivk). Analize kažejo, da so gostote divjega prašiča največje v območjih: (a) z večjo razpoložljivosti energijsko bogate hrane (odrasli sestoji listavcev, krmišča) in dostopnostjo kritja (kmetijske površine blizu gozda, sukcesijske površine); (b) kjer so temperature visoke, zime mile, z malo snega (verjetnost rabe narašča s temperaturo in upada s količino padavin). Njegova prostorska razporeditev je odvisna tudi od gozdnatosti in stopnje fragmentacije gozda. Zdaj poseljuje 55 % Slovenije, njegov potencialni habitat pa obsega 67 % države. Razširjenost inštevilčnost divjega prašiča se bosta zato verjetno še povečevala, zlasti če se bodo nadaljevali sedanji trendi okoljskih sprememb (naraščanje temperature,povečevanje gozdnatosti, izginjanje iglavcev).
Ključne besede:divji prašič, prostorska razporeditev, okoljski dejavniki, fragmentacija, dopolnilno krmljenje, model habitata, logistična regresija
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2006
Št. strani:str. 3-20
Številčenje:Vol. 81
PID:20.500.12556/DiRROS-7663 Novo okno
UDK:630*11(045)
ISSN pri članku:0351-3114
URN:URN:NBN:SI:doc-PR1G83OL
COBISS.SI-ID:1806246 Novo okno
Datum objave v DiRROS:12.07.2017
Število ogledov:5711
Število prenosov:2335
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva : forest and wood science & technology
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Effects of environmental factors on the wild boar (Sus scrofa l.) spatial distribution in Slovenia
Povzetek:Population size and range of wild boar (Sus scrofa L.) have increased significantly during the past decades in Slovenia, as well as in other European countries. Simultaneously, this has caused an increase in agricultural damages. In this study, we examined the influence of various environmental factors on wild boar spatial distribution, and identified its current and potential population distribution range for Slovenia. The researchis based on a large sample (N = 5.977) of georeferenced locations of boar harvested from the entire country and on GIS data layers (25 environmental variables). Analyses revealed that wild boar densities are highest in areas: (a) with outstanding availability of energy-rich food items (i.e. adult deciduous forests with high hard mast production and supplemental feeding places) and good cover accessibility (i.e. agricultural areas near forests and early successional areas); (b) where the temperatures are high andwinters are mild with low snowfall (the probability of use increases with temperature and decreases with quantity of precipitation). Spatial distribution of wild boar also depends on the percentage of forests and the level of forest fragmentation (i.e. size of forest fragments). Currently, boars inhabit 55% of Slovenia, yet the potential habitat extends up to 67% of the country. The wild boar population size and range are therefore likely to increase, especially if the current trends of environmental changes continue, such as rising temperatures, increased forested area, and a decrease in coniferous trees.
Ključne besede:wild boar, Sus scrofa L., spatial distribution, environmental factors, fragmentation, supplemental feeding, habitat model, logistic regression


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj