Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarn
Avtorji:ID Levanič, Tom (Avtor)
ID Slapnik, Andreja (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,49 MB)
MD5: 9F2B245A8D82F87333BA3D5CE6F551CB
PID: 20.500.12556/dirros/50a82465-63cc-4a8f-a8e0-9f60e052e1cd
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Ključne besede:onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
Leto izida:2006
Št. strani:str. 3-18
Številčenje:Vol. 79
PID:20.500.12556/DiRROS-7652 Novo okno
UDK:630*174
ISSN pri članku:0351-3114
URN:URN:NBN:SI:doc-6WV3DKK8
COBISS.SI-ID:1756582 Novo okno
Opomba:Povzetek v slov. in angl.;
Datum objave v DiRROS:12.07.2017
Število ogledov:4367
Število prenosov:1763
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Dendroecological study of spruce (Picea abies (L.) Karst.) growth around two coal-fired power plants
Povzetek:The main objective of this study was to investigate tree-ring width before, during and after onset of significant SO2 air pollution around coal-fired power plants Šoštanj (TEŠ) and Trbovlje (TET). The surviving trees showed relative large growth oscillations and the most obvious effect of air pollution caused by coal-fired power plant on tree-ring width (TRW) can be observed in narrower TRW, which is, among other, connected with needle loss in Norway spruce. This is evident on plots closer to TET - reference plot has significantly higher radial increment as heavily and moderately affected plot. Plots around TEŠ show smaller, but still significant difference, between heavily and moderately affected plot and reference. It was also proven, on all affected plots, that the affected trees showed reduced response to favourable climatic conditions compared to healthy trees and more sensitive response to unfavourable climatic conditions. The study of pointer years showed that only some negative pointer years on plots very close to source of pollution could be directly connected to the beginning and gradual increase in power plant production. Coal-fired power plants have significant influence on tree growth. Site productivity is not fully used, trees are under constant stress, they react very sensitively to environmental stresses (such as drought) and recovery is slower compared to healthy trees. By installing filters on coal-fired power plant TEŠ, significant reduction of emissions occur, on the other hand TET approach to solving this problem was by building a 360 m high chimney which, however, did not reduce the emission but rather dispersed them over a larger area. TRW on affected plots around TEŠ gradually increased and is now more or less similar to TRW on a reference plot. TRW around TET show similar trend, although this is not due to significant increase in TRW on affected plot but more to the TRW decrease on a reference plot.
Ključne besede:air pollution, sulphur dioxide, sulfur dioxide, forest decline, dendroecology, radial growth, power plants, Slovenia


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj