Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Social context as a pillar of sustainable forest management - a Slovenian case
Avtorji:ID Bogataj, Nevenka (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (309,11 KB)
MD5: 949CACC2D5C635B6ACC9E88042CD8766
PID: 20.500.12556/dirros/e8cf5e01-8df0-4640-9a4c-5b75a73f66ea
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Social context as more or less neglected field of sustainable development is crucial for the implementation of forest management measures. We can consider it as a basis to cope with (changing) structure characteristics. Realisation of public services, which we face when coping with economic crisis, might take this into consideration. The Forest Service network serves as a scanner of needs in their social context. It is also a respondent to local specifics in the form of forest management measures. Evidence of research on the social research in Slovenian forestry is weak, although not non-existent. We tested asystem approach, a structuring method of general public. Segmentation, a method presented, is generally known in marketing and has not been used in Slovenian forestry up to now. The two-step clustering analysis of quantitative data gathered with an inquiry of study circles (form of community learning) was used and is described herewith. The results show three general value based segments of study circle participants. The role of Slovenian foresty is changing and is not independent of its dynamic and colourful social contexts, Recognition of the society structure and dynamics may contribute to the rationalisation of organisational models during the crisis period. Hoewer, grounded actualisation of recent organisational models is possible only by considering priorities of the society's segments. We conclude with suggestion for more R&D engagement in the social pillar of multifunctional forest management, in particular as the Slovenian social context is defined by dominance of private property and forest owners' ageing, which are far from being analysed and responded to.
Ključne besede:forestry, sustainable development, structure of society, segmentation, information flow, knowledge flow
Geografsko pokritje:Slovenija; Slovenia;
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2009
Št. strani:str. 57-65
Številčenje:Vol. 90
PID:20.500.12556/DiRROS-7612 Novo okno
UDK:630*9(497.4)
ISSN pri članku:0351-3114
COBISS.SI-ID:1413478 Novo okno
Datum objave v DiRROS:12.07.2017
Število ogledov:5441
Število prenosov:2162
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
BOGATAJ, Nevenka, 2009, Social context as a pillar of sustainable forest management - a Slovenian case. Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology [na spletu]. 2009. Vol. 90, p. 57–65. [Dostopano 26 marec 2025]. Pridobljeno s: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=7612
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Družbeni kontekst kot steber gospodarjenja z gozdom po načelih trajnosti - slovenski primer
Povzetek:Družbeni steber je bolj ali manj zapostavljeno področje trajnostnega razvoja, čeprav je za gospodarske ukrepe ključen. Razumemo ga lahko kot temelj pri seznanjanju z značilnostmi spreminjajoče se družbene strukture. Pomemben je zlasti za racionalizacijo javnih služb med gospodarsko krizo. Mreža enot Zavoda za gozdove je namreč lahko uporabna pri opazovanju družbenih kontekstov in odzivu na lokalne posebnosti z gozdnogospodarskimi ukrepi. Družboslovnih raziskav v slovenskem gozdarstvu ni veliko, vendar obstajajo. Kot primer sistemskega pristopa smo preiskusili metodo strukturiranja splošne javnosti. Predstavljena metoda segmentacije je pogosta v marketingu, v slovenskem gozdarstvu pa doslej še ni bila uporabljena. Za analizo kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, zbranih z intervjuvanjem udeležencev študijskih krožkov kot oblike skupnostnega učenja, smo uporabili dvostopenjsko analizo gruč. Rezultati kažejo tri skupine udeležencev študijskih krožkov, katerih odgovori temeljijo na njihovi vrednostni usmeritvi. Vloga slovenskega gozdarstva se spreminja in ni neodvisna od njegove notranje dinamike in od raznolikih družbenih kontekstov. Prepoznavanje struktur in dinamike družbe lahko prispeva k racionalizaciji organizacijskih modelov gozdarstva, aktualni v času krize. Utemeljeno posodabljanje obstoječih organizacijskih modelov je namreč možno le ob upoštevanju prioritet različnih segmentov družbe. Zaključujemo s predlogom okrepitve družboslovnega raziskovalno-razvojnega delovanja večnamenskega gospodarjenja z gozdom, še posebej, ker slednjega v Sloveniji določajo prevladujoča zasebna gozdna posest in staranje lastnikov gozda, na kar se z analizami in ukrepi še nismo odzvali.
Ključne besede:gozdarstvo, trajnostni razvoj, družbena struktura, segmentacija, kroženje informacij, kroženje znanja


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj