Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:First data from the new amphibian road-kill hotspot at Vinogradniška pot in Razvanje (NE Slovenia)
Avtorji:ID Lobnik, Rok (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/NaturaSloveniae/article/view/19547/18998
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (699,42 KB)
MD5: 29197DA5468E9BC7866C113C913C5298
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo NIB - Nacionalni inštitut za biologijo
Povzetek:There are more than 1500 road segments, where large amphibian mortali-ties are recorded in Slovenia. One of such road-kill hotspots is Vinogradniška pot at Razvanje (NE Slovenia), where censuses of migrating amphibians were carried out in spring of 2019, 2020, 2021 and 2024 alongside actions to prevent road death that have been taking place since 2018, albeit irregularly. Here, the first data from those censuses are presented. Four amphibian species were recorded migrating over the road, specifically common toad (Bufo bufo), common frog (Rana temporaria), agile frog (R. dalmatina) and Italian crested newt (Triturus carnifex). The most numerous was B. bufo, of which 500–1000 individuals mi-grated over the road annually and represented about 99% of individuals of all recorded amphibian species. Male B. bufo outnumbered females by 4–12:1 and species mortality was fairly low (between 5 and 12%), but was deliberately artificially reduced. Amphibian activity was lower later in the evening and had a significant moderate positive correlation with the air temperature. The data presented indicate the importance of amphibian spring migration monitoring also over low-traffic roads, which are rarely the focus of similar studies.
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 13-19
Številčenje:Vol. 27, no. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-28022 Novo okno
UDK:591
ISSN pri članku:1854-3081
DOI:10.14720/ns.19547 Novo okno
COBISS.SI-ID:270732291 Novo okno
Opomba:Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 6. 3. 2026;
Datum objave v DiRROS:06.03.2026
Število ogledov:92
Število prenosov:43
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Natura Sloveniae : revija za terensko biologijo
Založnik:Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze, Nacionalni inštitut za biologijo, Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:1854-3081
COBISS.SI-ID:221920000 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Prvi podatki s črne točke na Vinogradniški poti v Razvanju (SV Slovenija)
Povzetek:V Sloveniji je trenutno registriranih več kot 1500 odsekov, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk. Ena izmed takšnih črnih točk je cesta na Vino-gradniški poti v Razvanju (SV Slovenija), kjer smo popise selečih se dvoživk opravljali v letih 2019, 2020, 2021 in 2024 v sklopu akcije prenašanja dvoživk čez cesto, ki v naši lastni režiji poteka od leta 2018, a ne redno. Tukaj pred-stavljamo prve podatke iz popisnih let. Na lokaciji smo zabeležili štiri vrste selečih se dvoživk, in sicer navadno krastačo (Bufo bufo), sekuljo (Rana tem-poraria), rosnico (R. dalmatina) in velikega pupka (Triturus carnifex). Najšte-vilčnejša je bila navadna krastača, s 500–1000 selečimi se osebki na leto z okoli 99 % osebkov vseh zabeleženih vrst dvoživk. Samci so v populaciji prevladovali nad samicami v razmerju 4–12:1, smrtnost pa je bila relativno nizka (med 5 in 12 %), a se je v sklopu akcije ta namerno zmanjšala. Aktivnost dvoživk je skozi večer upadla in je korelirala zmerno pozitivno, a statistič-no značilno s temperaturo zraka. Podatki prikazujejo pomen monitoringov spomladanskih selitev dvoživk tudi čez manj prometne ceste, ki so redko vkl-jučene v podobne raziskave.
Ključne besede:dvoživke, zoologija, Vinogradniška pot, Razvanje


Nazaj