Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Differences in alcohol consumption habits between Roma and non-Roma in Northeastern Slovenia
Avtorji:ID Zelko, Erika (Avtor)
ID Podojsteršek, Jana (Avtor)
ID Švab, Igor (Avtor)
ID Kolšek, Marko (Avtor)
ID Sever, Maja (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/156
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.2.156
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Introduction: Slovenia has a high level of alcohol consumption. Comparisons of the alcohol consumption habits of the Roma and non-Roma population have yielded conflicting results. The aim of this research was to compare alcohol consumption habits between Roma and non-Roma in a sample population in Northeastern Slovenia. Methods: We conducted a cross-sectional study in which we included 100 representatives of Roma and 100 representatives of non-Roma population, aged 18 to 65 years. The questionnaire used included demographic data (gender, age, marital status, education, and employment) and the AUDIT (Alcohol Use Disorders Identification Test) questionnaire. Two logistic regression models (teetotallers/drinkers and non-hazardous drinkers/other drinkers) were used for the comparison of drinking habits. Results: Roma scored lower on overall AUDIT score (4.51) than non-Roma (4.56). Roma and non-Roma differ significantly regarding teetotallers (39.0 % vs. 16.0 %) and non-hazardous drinkers (38.0 % vs. 64.0 %). Ethnicity was identified to have a statistically significant impact on the studied drinking behaviour: teetotallers (p < 0.001) and non-hazardous drinkers (p = 0.015). Discussion and conclusion: Our aim was to look at the differences between the two groups rather than obtain representative data on the population. Our research also casts a doubt on whether the AUDIT questionnaire is suitable for measuring alcohol abuse.
Ključne besede:ethnicity, drinking habits, Slovenia, Roma, AUDIT questionnaire
Datum objave:01.01.2017
Leto izida:2017
Št. strani:str. 116-123
Številčenje:Letn. 51, št. 2
PID:20.500.12556/DiRROS-26889 Novo okno
UDK:613.81(=214.58)
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2017.51.2.156 Novo okno
COBISS.SI-ID:526542873 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl. in prevod v slov.; Soavtorji: Jana Podojsteršek, Igor Švab, Marko Kolšek, Maja Sever;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:53
Število prenosov:26
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Razlike v uživanju alkohola med Romi in neromi v severovzhodni Sloveniji
Povzetek:Uvod: Visoka stopnja uživanja alkohola je posebej značilna za severovzhodni del naše države. Študije, kjer so glede pitja alkohola primerjali romsko in neromsko populacijo, navajajo nasprotujoča si dejstva. Cilj raziskave je bila primerjava navad pitja alkohola med Romi in Neromi na vzorcu prebivalcev severovzhodne Slovenije. Metode: Opravljena je bila presečna raziskava, ki je vključevala 100 predstavnikov Romov in 100 predstavnikov Neromov, starih od 18 do 65 let. Uporabljeni vprašalnik je vključeval demografske podatke (spol, starost, zakonski stan, stopnja izobrazbe in zaposlitev) in podatke vprašalnika AUDIT (Alcohol Use Disorders Identification Test). Za primerjavo pivskih navad sta bila uporabljena dva logistična regresijska modela (abstinenti/pivci in manj tvegani/ostali pivci). Rezultati: Z vprašalnikom AUDIT je bilo za Rome ugotovljeno nižje povprečno število točk (4,51) kot za Nerome (4,56). Skupini se bistveno razlikujeta po številu abstinentov (Romi: 39,0 %, Neromi: 16,0 %) in manj tveganih pivcev (Romi: 38,0 %, Neromi: 64,0 %). Na pivsko vedenje ima etnična pripadnost statistično značilen vpliv, kar velja tako za abstinente (p < 0,001) kot tudi za manj tvegane pivce (p = 0,015). Diskusija in zaključek: Namen raziskave ni bilo zbiranje reprezentativnih podatkov o prebivalstvu, ampak ugotavljanje razlik med obravnavanima skupin
Ključne besede:etničnost, pivske navade, Slovenija, Romi, vprašalnik AUDIT


Nazaj