| Naslov: | Obvladovanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni v referenčni ambulanti družinske medicine |
|---|
| Avtorji: | ID Terbovc, Alenka (Avtor) ID Gomišček, Boštjan (Avtor) |
| Datoteke: | URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://obzornikzdravstvenenege.si/2017.51.1.34
URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://dx.doi.org/10.14528/snr.2017.51.1.100
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: | ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
|
|---|
| Povzetek: | Uvod: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike tveganja, ki prispevajo k zmanjšanju nastanka srčno-žilnih bolezni z nefarmakološkimi ukrepi pri pacientih v referenčni ambulanti družinske medicine. Metode: Narejena je bila retrogradna raziskava podatkov pacientov, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah za srčno-žilno ogroženost. Naključni raziskovalni vzorec je obsegal 128 pacientov, ki so v obdobju od 1. maja do 25. avgusta 2014 v referenčni ambulanti družinske medicine opravili presejalni in kontrolni pregled. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in hi-kvadrat testom. Rezultati: Pri obravnavanih pacientih so bili pri kontrolnem pregledu v primerjavi s presejalnim ugotovljeni višji deleži urejenih preiskovanih parametrov, in sicer pri krvnem tlaku (41,6 %), holesterolu (45,5 %) in krvnem sladkorju (53,3 %), zmanjšal se je tudi delež kadilcev, in sicer za 4 %. Visoka srčno-žilna ogroženost (20-40 %) se je pri kontrolni meritvi znižala na 28 %, zelo visoka na 6,6 %. Po obravnavi v ambulanti se je telesna aktivnost, izvajana od 2- do 4-krat na teden, povečala na 54,3 % oz. telesna aktivnost, izvajana 5-krat na teden, na 19,4 %. Statistično značilne razlike so se pokazale pri krvnem tlaku (x2 = 8,780, p = 0,003) in holesterolu (x2 = 4,781, p = 0,029). Diskusija in zaključek: Po ambulantni obravnavi se je pri pacientih pomembno izboljšala vrednost nekaterih dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant, in vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu. |
|---|
| Ključne besede: | diplomirane medicinske sestre, kakovost, kazalniki |
|---|
| Datum objave: | 01.01.2017 |
|---|
| Leto izida: | 2017 |
|---|
| Št. strani: | str. 34-41 |
|---|
| Številčenje: | Letn. 51, št. 1 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-26883  |
|---|
| UDK: | 616-083 |
|---|
| ISSN pri članku: | 1318-2951 |
|---|
| DOI: | 10.14528/snr.2017.51.1.100  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 526236441  |
|---|
| Opomba: | Besedilo v slov.;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 28.01.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 63 |
|---|
| Število prenosov: | 54 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |