Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Comparison of self-esteem and quality of life between residents of old people's home and the elders living at home
Avtorji:ID Pluzarić, Jadranka (Avtor)
ID Ilakovac, Vesna (Avtor)
ID Železnik, Danica (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://www.obzornikzdravstvenenege.si/2016.50.3.183
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.3.108
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Introduction: Research on self-esteem and quality of life has been so far predominantly focused on younger age groups. The aim of this cross-sectional study was to examine the differences regarding self-esteem and quality of life between the residents of old people's home and the elders living at home. Methods: A questionnaire used in the survey inquired about socio-demographic data and the respondents' activities. It included the respondents' self-esteem assessment, based on the Rosenberg Self-esteem Scale (RSES), the assessment of quality of life, based on the Satisfaction With Life Scale (SWLS) and the assessment of their functional abilities. The purposive sample included 204 respondents. The research was conducted from November 2012 to March 2013. Results: The respondents in both groups expressed equal satisfaction with life (p = 0.846). The respondents who live in their own home demonstrate higher self-esteem than those who live in old people's home (difference in mean scores of the RSES was 3.4; 95 % CI for the difference from 1.0 to 5.8; t-test for independent samples, p = 0.005). Results of the study suggest that the respondents with higher self-esteem are more satisfied with their life (p = 0.537, p < 0.001). Discussion and conclusion: Self-esteem has to be recognised as a factor associated with the quality of life and should therefore be included in the care of the elderly. Timely and adequate interventions may prevent the decline in quality of life, which requires adequate training of health personnel and family members, and the public awareness.
Ključne besede:elderly, housing, physical activity
Datum objave:01.01.2016
Leto izida:2016
Št. strani:str. 183-192
Številčenje:Letn. 50, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-26867 Novo okno
UDK:613.98
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2016.50.3.108 Novo okno
COBISS.SI-ID:525748249 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl.;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:63
Število prenosov:54
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Primerjava samospoštovanja in kakovosti življenja stanovalcev v domu za starejše in lastnem domu
Povzetek:Uvod: Veliko raziskav samospoštovanja in kakovosti življenja je namenjenih in usmerjenih v mlajšo populacijo. Namen predstavljene presečne raziskave je bilo raziskati, ali obstaja razlika v samospoštovanju in kakovosti življenja starejših, ki živijo doma, in tistimi, ki živijo v domu za starejše občane. Metode: Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnika, ki je vključeval socialnodemografske podatke, podatke o aktivnosti vprašanih, oceno samospoštovanja, ki je temeljila na Rosenbergovi lestvici samospoštovanja (RLS), oceno kakovosti življenja, ki je temeljila na lestvici zadovoljstva z življenjem (LZŽ), in oceno funkcionalne sposobnosti. Namenski vzorec je vključeval 204 anketirance. Raziskava je potekala od novembra 2012 do marca 2013. Rezultati: Anketiranci v obeh skupinah so izrazili enako zadovoljstvo z življenjem (p = 0,846). Anketiranci, ki živijo v lastni hiši ali stanovanju, imajo višje samospoštovanje kot tisti, ki prebivajo v domovih za starejše občane (povprečna razlika RSES 3,4; 95 % interval zaupanja od 1,0 do 5,8; t-test za neodvisne vzorce, p = 0,005). Anketiranci, ki imajo višje samospoštovanje, so bolj zadovoljni z življenjem (p = 0,537, p < 0,001). Diskusija in zaključek: V skrb za starejše osebe je potrebno vključiti prepoznavanje njihovega samospoštovanja, da se lahko s pravočasnimi aktivnostmi prepreči zmanjšanje ravni njihove kakovosti življenja, kar zahteva ustrezno usposabljanje zdravstvenih delavcev, družin in družbe.
Ključne besede:starejši ljudje, stanovanje, bivanje, samospoštovanje, fizična aktivnost


Nazaj