| Naslov: | Kakovost življenja starostnikov z depresijo v domskem varstvu |
|---|
| Avtorji: | ID Pap, Zoltan (Avtor) ID Habjanič, Ana (Avtor) ID Belović, Branislava (Avtor) |
| Datoteke: | URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://dx.doi.org/10.14528/snr.2015.49.1.43
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: | ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
|
|---|
| Povzetek: | Uvod: Starostno obdobje spremljajo številne spremembe, ki povečajo starostnikovo ranljivost in hkrati oblikujejo značilne simptome depresije ter vplivajo na kakovost življenja. Namen raziskave je ugotoviti razlike v kakovosti življenja, vključevanju v družabne aktivnosti in samooceni zdravja starostnikov z depresijo in starostnikov brez depresije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vključenih je bilo 138 oseb, od tega 69 oseb z depresivno motnjo in 69 oseb brez depresivne motnje. Podatki so bili pridobljeni z osebnim anketiranjem starostnikov, ki so bili stanovalci izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Uporabljen je bil vprašalnik EuroQol-5D (Euro Quality of life - 5 Dimension), zanesljivost je bila dobra (r = 0,86). Raziskava je potekala oktobra 2013. Pridobljeni podatki so bili obdelani v statističnem programu IBM SPSS Statistics ver. 19.0. Za testiranje hipotez je bil uporabljen test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati pokažejo, da je kakovost življenja depresivnih anketirancev značilno slabša (p < 0,001) kot kakovost življenja anketirancev brez depresije. Anketiranci z depresijo se značilno manj (p < 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti. Prav tako je samoocena zdravja anketirancev z depresijo, prikazana z vizualno analogno lestvico, značilno slabša (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Depresija povzroča hudo poslabšanje kakovosti življenja obolelih oseb. Starostniki z depresijo, ki bivajo v domskem varstvu, pogosteje opuščajo aktivnosti, za katere bi bili še zmožni, in se manj vključujejo v družabne aktivnosti. Več pozornosti je potrebno nameniti za ohranjanje obstoječih sposobnosti starostnikov in tako ohraniti posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva. |
|---|
| Ključne besede: | duševno zdravje, zdravje, samoocena, socialna vključenost, starostniki, kvaliteta življenja |
|---|
| Datum objave: | 01.01.2015 |
|---|
| Leto izida: | 2015 |
|---|
| Št. strani: | str. 44-51 |
|---|
| Številčenje: | Letn. 49, št. 1 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-26827  |
|---|
| UDK: | 613.98:616.89 |
|---|
| ISSN pri članku: | 1318-2951 |
|---|
| DOI: | 10.14528/snr.2015.49.1.43  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 520429081  |
|---|
| Opomba: | Besedilo v slov.;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 28.01.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 70 |
|---|
| Število prenosov: | 37 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |