Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The impact of an educational intervention on fertility awareness of healthcare professionals : a cross sectional study
Avtorji:ID Petročnik, Petra (Avtor)
ID Prosen, Mirko (Avtor)
ID Žvanut, Boštjan (Avtor)
ID Pucer, Patrik (Avtor)
ID Mivšek, Ana Polona (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3208
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Uvod: Pari nosečnost odlagajo na vse poznejši čas, kar deloma tudi prispeva k višji stopnji neplodnosti. Zdravstveni strokovnjaki morajo zato proaktivno delovati in svetovati o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na reprodukcijo. Za to potrebujejo veščine svetovanja in na dokazih temelječe informacije. Namen raziskave je bil oceniti znanje zdravstvenih strokovnjakov pred in po izobraževalni intervenciji na temo ohranjanja reproduktivne sposobnosti.Metode: Izvedena je bila presečna raziskava, v kateri smo uporabili enak vprašalnik za oceno stanja pred in po izobraževalni intervenciji. Raziskovalni instrument je bil razvit na podlagi pregleda literature o dejavnikih tveganja za plodnost. Izobraževalna intervencija je potekala v obliki konference. Udeležencem (babice, medicinske sestre, študenti zdravstvenih ved) je bila zagotovljena zaupnost. Sodelovanje je bilo prostovoljno. V analizi smo izračunali osnovno deskriptivno statistiko, razlike v znanju pred in po izobraževalni intervenciji pa so bile ugotovljene z Wilcoxonovim testom.Rezultati: Na splošno se je znanje udeležencev izobraževalne intervencije o dejavnikih tveganja za plodnost po izvedenem dogodku izboljšalo. V kategoriji »Starost« in »Nevarnosti okolja« so bile razlike statistično značilne. V kategoriji »Obstoječa zdravstvena stanja« in »Dejavniki življenjskega stila« pa so udeleženci že pred samo izobraževalno intervencijo razpolagali z obsežnim znanjem.Diskusija in zaključek: Zdravstveni strokovnjaki lahko izboljšajo svoje znanje o predkoncepcijskem zdravju z izobraževalno intervencijo. Potrebno bi bilo raziskati, kako dolgo učinki trajajo in ali nadgrajeno znanje pomeni tudi uvajanje sprememb v klinični praksi.
Ključne besede:preconception health, health care, life-long learning
Datum objave:01.01.2024
Leto izida:2024
Št. strani:str. 168-174
Številčenje:Letn. 58, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-26631 Novo okno
UDK:618.1:37
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2024.58.3.3208 Novo okno
COBISS.SI-ID:208396035 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl.; Soavtorji: Mirko Prosen, Boštjan Žvanut, Patrik Pucer, Ana Polona Mivšek;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:47
Število prenosov:14
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vpliv izobraževalne intervencije na zavedanje o pomenu ohranjanja plodnosti med zdravstvenimi strokovnjaki : presečna raziskava
Povzetek:Introduction: With couples' increasing postponement of pregnancy to later in life and the associated rising infertility rates, healthcare professionals need to be proactive in counselling on the risk factors affecting reproduction. To do so, they need specific counselling skills and evidence-based information. The aim of this study was to assess and compare participants' knowledge of fertility issues before and after an educational intervention on preconception health care.Methods: A cross-sectional observational study was conducted, using the same questionnaire to assess the pre- and post-intervention status. The questionnaire was developed on the basis of a literature review on infertility risk factors. The survey was conducted in a conference setting. Participation in the survey was voluntary and confidentiality was assured to all participants (midwives, nurses and healthcare students). The differences in participants' pre- and post-intervention knowledge were calculated using the Wilcoxon signed rank test.Results: The results of our study show an improvement in participants' overall knowledge on infertility risk factors. These improvements were statistically significant in the sections of 'Age and Fertility' and 'Environmental Hazards', while in the sections 'Pre-existing Medical Conditions' and 'Lifestyle Factors Affecting Fertility', participants already possessed comprehensive knowledge prior to the educational intervention. Discussion and conclusion: Healthcare professionals can improve their knowledge on preconception health through continuous education. Further studies need to test the long-term effects of different educational approaches.
Ključne besede:predkoncepcijsko zdravje, vseživljenjsko učenje, zdravstveno varstvo, ginekologija, reprodukcija


Nazaj