| Naslov: | Analiza stresa in poznavanje klinične supervizije med zaposlenimi v Zdravstvenem domu Novo mesto in Splošni bolnišnici Novo mesto |
|---|
| Avtorji: | ID Sotirov, Dejan (Avtor) ID Železnik, Danica (Avtor) |
| Datoteke: |
Gradivo nima datotek. Gradivo je morda fizično dosegljivo v knjižnici organizacije, zalogo lahko preverite v COBISS-u.  |
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: | ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
|
|---|
| Povzetek: | Izhodišča: Pogoji in narava dela medicinskih sester se danes spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej, zato je pojavnost stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi vse večja. Supervizijo kot eno izmed možnosti oblik pomoči timom zdravstvene nege in njeno izjemno pomembnost, medicinske sestre v praksi premalo poznajo in se je ne poslužujejo. Cilj: Ugotoviti želimo najpogostejše obremenilne dejavnike za pojavnost stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi in predstaviti njihovo mnenje o potrebi in prisotnosti klinične supervizije. Metode: Raziskava je osnovana na kvantitativni metodologiji. Uporabljena je bila deskriptivna metoda s kazuističnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo ankete, katere merski instrument je bil strukturiran vprašalnik, ki je obsegal 33 vprašanj izbirnega tipa. Skupno število v anketi sodelujočih izvajalcev zdravstvene nege je bilo 60. Pridobljeni podatki so bili primerjani med izvajalci zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Novo mesto in izvajalci zdravstvene nege v Zdravstvenem domu Novo mesto. Rezultati: Delovno mesto kot stresno vidi 98 % anketiranih. V obeh ustanovah se kaže enotna porazdelitev. S stresom povezane simptome, naštete v anketnem vprašalniku, pri sebi pogosto opazi 90 % anketiranih, 10 % jih teh simptomov pri sebi ne opaža. 75 % anketiranih bi pomoč poiskalo pri supervizorju, če bi le-ta v ustanovi bil prisoten. Diskusija: Fizične in psihične obremenitve ter spremembe v dejavnosti zdravstvene nege so stalnica. Stres med zaposlenimi v zdravstvu sega v amplitude visokega tveganja. Supervizija je trenutno pretanka veja v celotnem sistemu zdravstva, da bi se dalo nanjo oprijeti in si z njo pomagati v primeru stresa. Zaposleni v zdravstveni negi se zavedajo problema pojavnosti stresa pri svojem delu, nanj pa žal reagirajo individualno. Ustanova bi morala poskrbeti za izvajanje klinične supervizije, ki pa žal kot taka še vedno ni prisotna v okvirih zdravstvene stroke. |
|---|
| Datum objave: | 01.01.2011 |
|---|
| Leto izida: | 2011 |
|---|
| Št. strani: | str. 23-29 |
|---|
| Številčenje: | Letn. 45, št. 1 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-26440  |
|---|
| UDK: | 614.2(497.4Novo Mesto) |
|---|
| ISSN pri članku: | 1318-2951 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 66822657  |
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 28.01.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 46 |
|---|
| Število prenosov: | 0 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |