Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Kultura rojevanja na Goriškem v 20. stoletju : kvalitativna analiza porodnih zgodb
Avtorji:ID Kocijančič, Neli (Avtor)
ID Prosen, Mirko (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.14528/snr.2020.54.2.2996
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2996
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Uvod: Nosečnost in z njo povezan porod sta za žensko in njeno družino zelo pomembna in čustvena dogodka, ki s seboj prinašata veliko sprememb. Namen kvalitativne raziskave je bil skozi primere porodnih zgodb proučiti kulturo rojevanja na Goriškem v 20. stoletju. Metode: V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna interpretativna metoda. Uporabljen je bil namenski vzorec šestih žensk. Najmlajša izmed sodelujočih je bila stara 66 let, najstarejša pa 95 let. Raziskava je potekala aprila 2019. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem in analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Identificirane so bile štiri teme: (1) spomini na porodno izkušnjo, (2) opis porodne izkušnje v resničnosti takratnega časa, (3) podporna vloga ožje in širše skupnosti v obporodni oskrbi in (4) determinacija zdravstvenega statusa skozi družbeni status. Pri porodnem dogodku doma so sodelovale babice in bližnje sorodnice, medtem ko so porodni dogodek v bolnišnici oblikovali zdravstveni delavci. Lajšanje porodne bolečine ni bilo v ospredju. Porod je potekal v hrbtnem položaju. Informacije o rojevanju so se prenašale od ene do druge ženske. Prva porodna izkušnja je prelomna za doživljanje poroda. Diskusija in zaključek: Porod in obporodno dogajanje sta v tistem času in prostoru v večji meri izpolnila pričakovanja žensk kljub nekaterim socialnim dejavnikom in pomanjkanju materialnih dobrin, ki jih v današnjem času prepoznavamo kot neobhodne.
Ključne besede:porodne prakse, rojstvo, zgodovina, izkušnje, zadovoljstvo žensk, obporodna skrb
Geografsko pokritje:Goriška;
Datum objave:01.01.2020
Leto izida:2020
Št. strani:str. 214-222
Številčenje:Letn. 54, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-26412 Novo okno
UDK:618.2
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2020.54.2.2996 Novo okno
COBISS.SI-ID:29533955 Novo okno
Opomba:Besedilo v slov.;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:94
Število prenosov:57
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Childbearing culture in the Goriška region in the 20th century : a qualitative analysis of birth stories
Povzetek:Introduction: Pregnancy and birth are very important and emotional events for a woman and her family that result in many changes. The purpose of the qualitative research was to examine the birth culture in the Goriška region in the 20th century through birth stories. Methods: The study used a descriptive interpretative method. We used a dedicated sample of six women who were willing to talk about their birth experience. The youngest of the participants was 66 years old and the oldest was 95 years old. The data were collected through a partially structured interview and analysed using the content analysis method. Results: Four themes were identified: (1) memories of the woman's birth experience, (2) description of the birth experience in terms of the reality of that time, (3) the supportive role of the narrow and wide community in post-natal care and (4) determining a health status through social status. Midwives and close relatives participated in the birth at home, while the maternity event at the hospital was designed by healthcare professionals. The relief of labour pain was not at the forefront. The birth took place in the back position. Birth information was transmitted from one woman to another. The first birth experience is a turning point in experiencing childbirth. Discussion and conclusion: Childbirth and postpartum events have mostly met women's expectations at that particular time and space despite the influence of certain social factors and lack of material goods that are now recognized as essential.
Ključne besede:interpersonal relationship, treatment measures, psychiatry, mental disorder


Nazaj