Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Disordered eating attitudes, depressive symptomatology and alcohol consumption in young athletes
Avtorji:ID Perko, Uroš (Avtor)
ID Černelič Bizjak, Maša (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://ojs.zrs-kp.si/index.php/AK/article/view/358
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.35469/ak.2022.358
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (533,58 KB)
MD5: 498C2D6B64B88F48258D9CB67040868C
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:Purpose: The aim of the study was to investigate the prevalence of disordered ea-ting behaviours and attitudes in Slovenian male and female categorized athletes in relation to depressive symptoms and their alcohol consumption. Methods: The sample included 198 categorized athletes between 18 and 20 years of age. The Eating Attitude Test, the Center for Epidemiologic Studies Depression Scale, and the Alcohol Use Disorders Identification Test were used to measure disordered eating behaviours, level of depression, and alcohol use, respectively.Results: Significant differences were found between female and male at-hletes, with female athletes reporting higher levels of disordered eating atti-tudes and depressive symptoms. 13.90% of athletes reported clinically signi-ficant eating disorder symptoms, 40% reported clinically significant depres-sive symptoms, and 10.50% reported risky alcohol use.Results also showed that athletes with higher eating disorder attitudes had higher depressive levels.Conclusion: These findings have important practical value and point to the importance of building a professional team trained to recognize mental health problems in athletes in order to provide appropriate help.
Ključne besede:disordered eating behaviours, athletes, depression, alcohol consumption
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum sprejetja članka:05.11.2022
Datum objave:18.04.2022
Leto izida:2022
Št. strani:str. 115-130
Številčenje:Vol. 13, iss. 2
PID:20.500.12556/DiRROS-18683 Novo okno
UDK:796.071.2:159.97
ISSN pri članku:2232-2620
DOI:10.35469/ak.2022.358 Novo okno
COBISS.SI-ID:151375363 Novo okno
Avtorske pravice:The Authors
Datum objave v DiRROS:15.04.2024
Število ogledov:102
Število prenosov:67
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Annales kinesiologiae
Skrajšan naslov:Ann. kinesiol.
Založnik:Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS
ISSN:2232-2620
COBISS.SI-ID:254259712 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Moteno prehranjevanje in odnos, depresivna simptomatika in vnos alkohola pri mladih športnikih
Povzetek:Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost motenega prehranjevalnega vedenja med slovenskimi kategoriziranimi športniki in športnicami v povezavi s simpto-mi depresivnosti in uživanjem alkohola. Metode: V vzorec je bilo vključenih 198 kategoriziranih športnikov, starih od 18 do 20 let. Za merjenje motenega prehranjevanja, stopnje depresivnosti in uživanja alkoho-la so bili uporabljeni test odnosa do prehranjevanja, lestvica depresivnosti Centra za epidemiološke študije in test identifikacije motenj uživanja alkohola.Rezultati: Ugotovljene so bile pomembne razlike med športnicami in športniki, pri čemer so športnice poročale o višjih stopnjah motenega prehranjevanja in depresivnih simptomov. 13,90 % športnikov je poročalo o klinično pomembnih simptomih motenj hranjenja, 40 % o klinično pomembnih depresivnih simptomih in 10,50 % o tveganem uživanju alkohola. Rezultati so tudi pokazali, da so imeli športniki z več simptomi mo-tenega prehranjevalnega vedenja višje ravni depresivnosti. Zaključek: Te ugotovitve imajo pomembno praktično vrednost in potrjujejo po-membnost oblikovanja strokovnega tima, usposobljenega za prepoznavanje duševnih težav in nudenja ustrezne pomoči športnikom.
Ključne besede:moteno prehranjevalno vedenje, športniki, depresivnost, uživanje alkohola


Nazaj