Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Comparison of Wistar vs. Fischer rat in the incidence of 1,2-dimethylhydrazine induced intestinal tumors
Avtorji:ID Večerić-Haler, Željka (Avtor)
ID Cerar, Anton (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (130,98 KB)
MD5: CFAF46EE4231F009C33B7CA07047E1ED
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo OI - Onkološki inštitut Ljubljana
Povzetek:Background. Many investigators have observed differences in the susceptibilityto induce intestinal tumors by 1,2-dimethylhydrazine (DMH) between various strains of rodents. The results are difficult to compare because of the different regimes used for induction. The purpose of our study was to evaluate the influence of strain on DMH-induced intestinal tumors between Wistar and Fischer rats. Materials and rreethods. We used 29 Fischer and 30 Wistar male rats that were injected subcutaneously DMH, weekly, at a dosage of 25 mg/kg-body weight for 20 weeks. After 25 weeks from the beginningof the experiment, the animals were sacrificed and autopsied. The complete length of colorectum and all macroscopic changes were examined histologically. Results. The induction of intestinal tumors was 97% in Fischerrats and 100% in Wistar rats. In Wistar rats 184 tumors were found: 133adenomas, 50 tubular adenocarcinomas and 1 signet-cell carcinoma. 77% of careinamas were found in colorectum and 23% in the small intestine. In Fiseherrats, 126 tumors were found: 94 adenomas, 26 tubular adenocarcinomas, 5signet-cell carcinomas and 1 mucinous carcinoma; 42% of carcinomas were foundin the colorectum and 58% in the small intestine. The strain difference in the incidence of all induced tumors was statistically significant (P=0.001). The differences in the occurrence of the malignant and benign tumors was also significant (P<0.001; P=0.011). Extra intestinal tumors were not found. Conclusions. Wistar rats showed greater percentage of colorectal tumors, and also the distribution of tumors in colorectum resembled more the distribution found in human pathology. That is why we reeommend Wistar rat rather than Fischer rat for the research work on the colorectal tumors.
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2004
Založnik:Association of Radiology and Oncology
Leto izida:2004
Št. strani:str. 227-234
Številčenje:Letn. 38, št. 3
Izvor:Ljubljana
PID:20.500.12556/DiRROS-18152 Novo okno
UDK:616-006
ISSN pri članku:1318-2099
COBISS.SI-ID:19022809 Novo okno
Avtorske pravice:by Authors
Opomba:BSDOCID112073;
Datum objave v DiRROS:13.02.2024
Število ogledov:422
Število prenosov:105
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Radiology and oncology
Skrajšan naslov:Radiol. oncol.
Založnik:Slovenian Medical Society - Section of Radiology, Croatian Medical Association - Croatian Society of Radiology
ISSN:1318-2099
COBISS.SI-ID:32649472 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Primerjava incidence črevesnih tumorjev povzročenih z 1,2-dimetilhidrazinom med sevoma podgan Wistar in Fischer
Povzetek:Izhodišče. Pri eksperimentalni indukciji intestinalnih tumorjev z 1,2-dimetilhidrazinom (DMH) so raziskovalci opazovali različno občutljivost posameznih sevov podgan. Rezultate je težko primerjati zaradi uporabe različnih režimov indukcije. Naš namen je bil oceniti vpliv sevov Wistar in Fischer podgan na indukcijo intestinalnih tumorjev z DMH. Materiali in metode.Uporabili smo 29 samcev seva Fischer in 30 samcev seva Wistar. Crevesnetumorje smo inducirali s podkožno aplikacijo DMH v dozi 25 mg/kg, enkrat tedensko, 20 tednov zapored. Po 25 tednih smo živali žrtvovali in jih obducirali. Histološko smo ovrednotili vse makroskopske najdbe ter celotno dolžino debelega črevesa. Rezultati. Indukcija črevesnih tumorjev je uspela pri 97% živali seva Fischer in 100% seva Wistar. Pri sevu Wistar smo našli 184tumorjev, od tega 133 adenomov, 50 tubulnih adenokarcinomov in 1 pečatnocelični karcinom; 77% karcinomov smo našli v kolorektumu, 23% pa v tankem črevesu. Pri sevu Fischer smo našli 126 tumorjev, od tega 94 adenomov, 26 tubulnih adenokarcinomov, 5 pečatnoceličnih karcinomov in 1 mucinozni karcinom. V tankem črevesu smo našli 58% karcinomov, 42% pa v kolorektumu. Zunajčrevesnih tumorjev nismo našli pri nobenem sevu. Razlika med sevoma v pojavnosti vseh črevesnih tumorjev je bila statistično značilna (P=0,001). Značilni sta bili tudi razliki v pojavnosti malignih (P<0,001) in benignih (P=0,011) tumorjev. Zaključki. Pri živalih seva Wistar smo ugotovili statistično značilno večjo pojavnost tumorjev debelega črevesa. Tudi razporeditev tumorjev v debelem črevesu pri sevu Wistar je bila bolj podobna razporeditvi pri človeku. Zato se nam zdi sev Wistar primernejši kot sev Fischer za eksperimentalni model za študije tumorjev debelega črevesa.


Nazaj