Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Experiencing professional strains of nurses, radiation engineers and physicians working at the Institute of oncology in Ljubljana
Avtorji:ID Škufca Smrdel, Andreja Cirila (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (125,41 KB)
MD5: B874F411637D11DFA558F00B67884C9E
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo OI - Onkološki inštitut Ljubljana
Povzetek:Background. Since 1974 the term burnout is used in psychology. Burnout describes the end result of stress and has been described by Maslach comprising three basic components: emotional exhaustion, depersonalization andlow personal accomplishment. In this paper we would like to describe some aspects of burnout experiences of the employees of the Institute of Oncology in Ljubljana. Subjects and methods. We used Questionnaire of professional stress, created by Zunter Nagy and Kocmur. In our research 137 health workers from four professional groups participated: physicians, graduated nurses, nurses and radiation engineers, representing 38% of all employees. Results. Wefound out that in the experience the professional stressof all four professional groups is relatively equalized. The most prominent feelings are of fatigue, irritability and work overload. There were no signs of depersonalization - as described by Maslach - reported in our group. In nursesand in radiation engineers a distress is significantly more often displayed due to poorer personal income and poorer material status. Nurses reported significantly more often the intention to change work position (51%),institution (57%) or job (47%). Conclusions. Workstress impacts on the experience and on the thought patterns in those participating in the study. Wecan describe those signs as burnout signs. However, there are more new questions opening in the future as well as the need to a longitudinal approachto the research of this more and more prominent field.
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2003
Založnik:Association of Radiology and Oncology
Leto izida:2003
Št. strani:str. 249-255
Številčenje:Letn. 37, št. 4
Izvor:Ljubljana
PID:20.500.12556/DiRROS-18113-1761c917-6eca-1cff-69a8-b9668d9a6c90 Novo okno
UDK:616-006
ISSN pri članku:1318-2099
COBISS.SI-ID:17383385 Novo okno
Avtorske pravice:by Authors
Opomba:BSDOCID104072;
Datum objave v DiRROS:06.02.2024
Število ogledov:160
Število prenosov:36
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Radiology and oncology
Skrajšan naslov:Radiol. oncol.
Založnik:Slovenian Medical Society - Section of Radiology, Croatian Medical Association - Croatian Society of Radiology
ISSN:1318-2099
COBISS.SI-ID:32649472 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:[Doživljanje preobremenjenosti medicinski sester, radioloških inženirjev in zdravnikov na Onkološkem inštitutu v Ljubljani]
Povzetek:Izhodišča. Izraz sindrom izgorevanja uporabljamo v psihologiji od leta 1974. Predstavlja možni končni izid delovanja stresogenih dejavnikov. Maslachova ga je opredelila s pomočjo treh osnovnih dimenzij: čustvena izčrpanost, depersonalizacija ter zmanjšana osebna vpletenost. V prispevku želimo opredeliti nekatere značilnosti sindroma izgorevanja, kolikor se kažejo pri zaposlenih na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Subjekti in metode. Uporabili smo vprašalnik poklicnih obremenitev, avtoric Žunter Nagyeve in Kocmurjeve. Sodelovalo je 137 zdravstvenih delavcev iz 4 poklicnih skupin: zdravniki, diplomirane oz. višje medicinske sestre, srednje medicinske sestre ter radiološki inžinirji; kar predstavlja 38% vseh povabljenih k sodelovanju. Rezultati. Izsledki raziskave kažejo, da sodelujoči iz vseh štirih poklicnih skupin na zelo podoben način doživljajo poklicno obremenjenost. V ospredju so občutja izčrpanosti, razdražljivosti in preobremenjenosti z delom. Znakov razoseblenja, kot jih opisuje Maslachova, nismo zasledili. Pri srednjih medicinskih sestrah ter radioloških inženirjih je stiska statistično pogostejepovezana z manjšim osebnim dohodkom ter slabšim materialnim stanjem. Medicinske sestre tudi statistično pogosteje izražajo namero, da bi zamenjale delovno mesto (51%), ustanovo (57%) ali poklic (47%). Zaključki. Obremenitve na delovnem mestu že vplivajo na doživljanje in mišljenje sodelujočih v študiji. Izražene znake lahko opišemo kot znake sindroma izgorevanja. Odpirajopa se tudi nova vprašanja ter potreba po longitudinalnem pristopu k raziskovanju tega vse bolj pomembnega področja.


Nazaj