Povzetek: | Izhodišča. Raziskave v zadnjih 35 letih so pokazale, da so spremembe v genomu posameznih celic povzročene tako zaradi zdravljenja s citostatiki, kot zaradi obsevanja z ionizirajočimi žarki. Te spremembe v celici nam lahko služijo kot biološki dozimeter. Namen raziskave je bil najti prisotnost kromosomskih sprememb v somatskih celicah pri bolnikih s tumorji mod po različnih načinih zdravljenja. Pacienti in metode. V prospektivno študijo smo vključili 60 bolnikov s tumorji mod, ki smo jih glede na histološke izvide in načine zdravljenja razdelili v štiri skupine. Pred zdravljenjem ni bilo odstopanj v genomski sliki v primerjavi z enako kontrolno skupino pregledovancev brez malignoma. Vpliv zdravljenja na genom bolnikov smo ugotavljali s pregledom genomske slike pred zdravljenjem, po zdravljenju in šest mesecev kasneje s priznanimi citogenetskimi testi, s katerimi smo pogledali strukturne spremembekromosomov - SCA, izmenjavo med sestrskimi kromatidami - SCE in mikronukleus - MN pri dvojedrnih limfocitih. Rezultati. Takoj po končanem obsevanju smo ugotovili močno inhibicijo mitotske aktivnosti limfocitov in zvečano število nestabilnih kromosomskih sprememb (dicentrikov). Kemoterapija je vplivala na genomsko sliko v manjšem odstotku, tip kromosomskih sprememb jebil drugačen. S citološko mutagenetskega vidika se je pokazalo, da je samo obsevanje bolj agresivno od kemoferapij e. Šest mesecev po zaključenem zdravljenju je mitotična aktivnost večinoma normalna, vendar pa je še vedno zelo velik odstotek sprememb glede na začetne vrednosti in v primerjavi z bolniki, ki so bili le operirani. Zaključek. Tako po obsevanju kot po zdravljenju s citostatiki pride do normalizacije genoma, kajti poškodovane celice odmrejo. Glede na to, da je pri obsevanih bolnikih le majhen tkivni celični volumen izpostavljen obsevanju, pri kemoterapiji pa je celotni organizem izpostavljen kemijskemu agensu, upravičeno pričakujemo hitrejšo popravo genoma pri obsevanih bolnikih. |
---|