Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Karizmatična oblast in civilna religija v Jugoslaviji - "titoizem"
Avtorji:ID Milosavić, Nikola (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (215,43 KB)
MD5: 7941A89E764ACF2BB6D2867775DD5903
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.35469/poligrafi.2020.229
 
Jezik:Slovenski jezik
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:Marcella María Althaus-Reid opredeli svoj teološki diskurz kot kritiko teologij osvoboditve s primesmi queerovske teologije. Očita jim vzpostavitev uniformira-nega novega razreda ubogih, ki so jih tudi te prikrajšale za lastno resničnost, saj so bile preveč pod vplivom zahodnjaške oz. totalitarne, T-teologije. Koncept dostojnosti je pomemben za družbe Južne Amerike in tradicionalna teologija ga pomaga ohranjati. Da bi prišlo do resnične osvoboditve, jo je treba postaviti v resničnost ljudi, ki je z vidika dostojnosti nedostojna: skrajna revščina je tesno povezana s spolnostjo, saj so telesa edino, kar revni še posedujejo. V krščanski teologiji, zlasti pa duhovnosti, je zelo prisoten vidik božjega profita: načelo, da Bog v razmerju do človeka ne sme biti v imaginarni izgubi. Gre za neke vrste odplačni odnos. Ta je lepo viden v pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Nasproti tej pripovedi so postavljene tri podobe iz Jezusove-ga življenja, ki so transgresije ustaljene spodobnosti: učenci smukajo klasje, kjer gre za vprašanje prekoračitve sobotnega počitka, Jezusov pogovor s Samarijanko, kjer Jezus prekorači ustaljeni red medosebnih odnosov na spolni in religiozni rav-ni, ter križanje in vstajenje, ki pomenita prelom na bivanjski ravni. Če je profit eden glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, po-tem pomeni Božje popolno samodarovanje v Jezusu dokončen prelom z logiko božjega profita. To je osvobajajoče za človeka in za podobo Boga. Nespodobnost je tako vpisana v samo evangeljsko sporočilo.
Ključne besede:Jugoslavija, titoizem, ideologija, civilna religija
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:08.12.2020
Leto izida:2020
Št. strani:str. 91-117
Številčenje:Letn. 25 , št. 97/98
PID:20.500.12556/DiRROS-14909 Novo okno
UDK:316.74:2(497.1)
ISSN pri članku:1318-8828
COBISS.SI-ID:76135427 Novo okno
Avtorske pravice:ZRS Koper
Datum objave v DiRROS:28.03.2022
Število ogledov:670
Število prenosov:359
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Poligrafi : revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Skrajšan naslov:Poligrafi
Založnik:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Povzetek:40 years have passed since the death of the Yugoslavian president Josip Broz Tito. Many experts in the field of the “theory of memories” claim that, over time, the memory of Tito has grown “cold”. However, given the use of the memory of Tito in the public discourse of the post-Yugoslavian societies, it seems a case could be made that the memory is far from cold. The connection between charismatic leadership, secularization, and local histo-ry has given us a new field of study in the post-Yugoslavian humanities. The extent and meaning of Titoism as a facet of memory will be examined in post-Yugoslavian societies.


Nazaj