1. Raziskava vpliva procesnih parametrov na dolgoročno dimenzijsko stabilnost velikih komponent iz trde poliuretanske pene, izdelanih z ROM tehnologijo : magistrsko deloMatjaž Sekavčnik, 2023, magistrsko delo Ključne besede: trda poliuretanska pena, dimenzijska stabilnost, ROM tehnologija, tlak dolivanja izocianata, mešalno razmerje, čas vzdrževanja izdelka v orodju, magistrsko delo Objavljeno v DiRROS: 28.02.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 0 Celotno besedilo (4,65 MB) |
2. Vpliv temperature in gostote na mehanske lastnosti ekspandiranega polistirena : magistrsko deloJaka Vaupot, 2023, magistrsko delo Ključne besede: ekspandiran polistiren, tlačna trdnost, natezna trdnost, temperaturno utrujanje materiala, povišana temperatura, mikrostruktura, dimenzijska stabilnost, magistrsko delo Objavljeno v DiRROS: 27.02.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 47 Celotno besedilo (2,34 MB) |
3. Vpliv nanosilike na lastnosti poliuretanskih pen : magistrsko deloPatrik Simčić, 2022, magistrsko delo Ključne besede: termalna stabilnost, modul elastičnosti, morfologija, gostota, toplotna prevodnost, poliuretanska pena, nanosilika, magistrsko delo Objavljeno v DiRROS: 23.03.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 113 Celotno besedilo (2,55 MB) |
4. Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostoteJurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, strokovni članek Povzetek: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi. Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1294; Prenosov: 386 Celotno besedilo (572,76 KB) |
5. Ocena zgradbe in stabilnosti gozdnega roba kot pripomoček za ovrednotenje klimatske in zaščitne funkcije primestnih gozdovDavid Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku podajamo razširjen povzetek iz članka, objavljenega v reviji Forests z naslovom Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forests (Hladnik in sod., 2020). Dodali smo predloge o prenovi varovalne, zaščitne in klimatske funkcije gozdov ter predloge ukrepov, ki izhajajo iz izsledkov raziskave gozdnih robov. Analizirali smo vertikalno zgradbo gozdnih robov in opozorili na pomen dimenzijskega razmerja dreves h/d na gozdnih robovih primestnih gozdnih zaplat ob Ljubljani, kjer ob pozidanih zemljiščih prevladujejo visoki in strmi gozdni robovi. Predstavili smo preprosto metodologijo, na podlagi katere je mogoče z metodami daljinskega zbiranja podatkov zasnovati monitoring primestnih gozdnih površin in gozdnih robov. Ključne besede: funkcije gozdov, stabilnost gozdnega roba, gozdni rob, zgradba gozdnega roba, LiDAR, urbani gozdovi Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2280; Prenosov: 747 Celotno besedilo (296,57 KB) |
6. Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilitaŽeljko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov. Ključne besede: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4513; Prenosov: 1912 Celotno besedilo (867,20 KB) |
7. Pomen lesnoproizvodne funkcije za lastnike gozdov na osrednjem PohorjuAleksander Golob, Jože Mrakič, 1987, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdarstvo, organiziranost, gozdnata krajina, Pohorje, pomen gozdov, labilnost kmetij, stabilnost kmetij Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4276; Prenosov: 1818 Celotno besedilo (1,31 MB) |
8. Pojav resonance v prosto vrtečih se krožnih žagnih listihBojan Bučar, Miran Merhar, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je prikazana analiza aerodinamičnega vzbujanja prosto vrtečega se krožnega žagnega lista. Ko se krožni žagni list prosto vrti, se zrak v pazdušnem prostoru ozobljenega dela orodja pri prehodu rezila loči od njegovihmejnih bočnih površin in tvori spremenljivo valovito brazdo oziroma turbolentni tok zraka. Posledica časovno spremenljivega turbolentnega toka je nastanek spremenljivega tlaka zraka ob površnah rezila, kar predstavlja aerodinamično vzbujanje žagnega lista. Za pojav prečnega resonančnega nihanja orodja ne zadošča zgolj aerodinamično generirana vzbujevalna sila s primerno frekvenco. Poleg omenjenega pogoja morata biti namreč izpolnjena še dodatna pogoja, in sicer morajo biti vzbujevalne tlačne razlike okoliškega zraka primerno velike, dušilne sposobnosti materiala nosilnega telesa žagnega lista pa dovolj majhne. Ugotovili smo, da nikoli nista vzbujena dva ali več lastnih načinov nihanja hkrati in da je prehod iz enega resonančnega stanja v drugega skokovit. Z naraščajočo frekvenco vrtenja se praviloma povečuje tudi območje vrtljajev, v katerem pride do aerodinamične vzbuditve lastnih nihajnih načinov. Ključne besede: resonanca, aerodinamično vzbujanje, nihanje krožnih žagnih listov, hrup prosto vrtečih se krožnih žagnih listov, stabilnost krožnih žagnih listov Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4036; Prenosov: 1799 Celotno besedilo (108,01 KB) |
9. Krčenje in nabrekanje ter dimenzijska stabilnost juvenilnega in adultnega lesa smreke in jelkeŽeljko Gorišek, Milan Klinc, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelovina, Abies alba Mill., smrekovina, Picea abies Karst., adultni les, juvenilni les, gostota, krčenje, nabrekanje, dimenzijska stabilnost Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4771; Prenosov: 1910 Celotno besedilo (905,87 KB) |