1. The impact of food processing on the phenolic content in products made from juneberry (Amelanchier lamarckii) fruitsMaja Mikulič Petkovšek, Darinka Koron, Denis Rusjan, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Amelanchier lamarckii, šmarna hrušica, kemična sestava, fenolne spojine, sladkorji, funkcionalna hrana, zdrava hrana, izdelki iz šmarnice, procesiranje živil
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2020; Ogledov: 1778; Prenosov: 1330
 Celotno besedilo (249,84 KB) |
2. Vsebnost ekstraktivov v skorji in lesu robinije (Robinia pseudoacacia l.)Viljem Vek, Blaž Vivod, Ida Poljanšek, Primož Oven, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo vsebnost in sestavo ekstraktivov v lesnih tkivih in skorji robinije (Robinia pseudoacacia L.). Vzorce njenega lesa in skorje smo ekstrahirali v aparatu Soxhlet z acetonom. Acetonske ekstrakte smo preiskali gravimetrično in s tem izmerili vsebnost skupnih hidrofilnih ekstraktivov. Z UV-Vis spektrofotometrom smo kolorimetrično izmerili vsebnost skupnih fenolov. Ekstrakte lesa in skorje robinije smo nato detajlno preiskali s sistemom za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). S to tehniko smo v ekstraktih identificirali in kvantitativno ovrednotili dihidrorobinetin. Največje vsebnosti skupnih hidrofilnih ekstraktivov, skupnih fenolov in dihidrorobinetina smo izmerili v vzorcih jedrovine. Značilno manj ekstraktivov je bilo v vzorcih beljave in skorje. Aksialne variabilnosti v vsebnosti topnih komponent za les in skorjo robinije nismo dognali. Ugotovili smo, da je jedrovina robinije bogat vir fenolnih ekstraktivov.
Ključne besede: robinija, ekstraktivi, HPLC, dragocene spojine, biorafinarije
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 4681; Prenosov: 3321
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Razvoj metode za HPLC-analizo izbranih fenolnih spojin lesaIda Poljanšek, Viljem Vek, Primož Oven, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preučevali smo vpliv sestave mobilne faze na ločitev enostavnih fenolnih spojin, kot so galna kislina, pirokatehol, floroglucinol, resorcinol, vanilin in flavonoida katehina s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Kot najbolj primerna metoda za ločitev komponent se je izkazala metoda gradientnega izpiranja s programiranim spreminjanjem sestave mobilne faze acetonitril in 2-odstotna vodna raztopina mravljinčne kisline od 2 : 98 do 25 : 75. Ločitev organskih spojin je bila učinkovitejša v mobilni fazi z manjšim deležem mravljinčne kisline. HPLC je primerna metoda za identifikacijo in kvantitativno analizo spojin v različnih tipih vzorcev na širokem področju verige gozdarstva, lesarstva in papirništva.
Ključne besede: les, ekstraktivi, fenolne spojine, katehin, kromatografija, HPLC, ločba
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4777; Prenosov: 2266
Celotno besedilo (532,08 KB) |
4. Določitev galne kisline, pirokatehola, floroglucinola, resorcinola in katehinas tankoplastno kromatografijoIda Poljanšek, Viljem Vek, Primož Oven, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preučevali smo primernost šestih različnih zmesi topil - razvijalcev za ločitev enostavnih fenolnih spojin, kot so galna kislina, pirokatehol, floroglucionol, resorcinol, in sorodno spojino katehin s pomočjo tankoplastne kromatografije. Kot najbolj primerna sistema topil za ločitev komponent na stacionarni fazi silikagela na aluminijasti foliji sta se izkazala kloroform -etilacetat - ocetna kislina (prostorninsko razmerje; 50 : 50 : 1) in toluen -acetonitril - mravljična kislina (prostorninsko razmerje; 70 : 30 : 1). Ločitev organskih spojin je bila učinkovitejša v sistemih topil, ki so imeli večji delež organskih topil. Spojine smo vizualizirali s pomočjo dveh reagentov, in sicer z železovim(III) kloridom in z vanilin-žveplovim reagentom.
Ključne besede: les, estraktivi, fenolne spojine, katehin, TLC
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4368; Prenosov: 1959
Celotno besedilo (199,25 KB) |
5. Vrednotenje življenjske dobe lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in bakeretanolaminskimi pripravki v tretjem razredu izpostavitveBoštjan Lesar, Miha Humar, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali življenjsko dobo lesa, izpostavljenega na prostem, v tretjem razredu izpostavitve, z dvoslojnim testom. V prvem delu raziskave smo naravnim razmeram izpostavili vzorce smrekovine, impregnirane z vodnimi emulzijami montana in polietilenskih voskov v kombinaciji z borovimi spojinami. V drugem delu testa pa smo testirali vzorce, zaščitene z baker-etanolaminskim pripravkom na vodni osnovi (Silvanolin) in posameznimi sestavinami tega pripravka. Za primerjavo smo izpostavili tudi nezaščitene vzorce smrekovine, macesnovine, bukovine in hrastovine. Skozi celotno obdobje izpostavitve smo spremljali klimatske podatke pod vzorci in na vremenski postaji. Rezultati kažejo, da impregnacija z emulzijami voskov in pripravki na osnovi bakra podaljšuje življenjsko dobo lesa, a je zaščita s pripravki na osnovi bakrovih spojin boljša. Odpornost lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in baker etanolaminskimi pripravki, je odvisna od koncentracije emulzije/ raztopine in kakovosti lesa. Na podlagi spremljanja vlažnosti in temperature lesa smo ugotovili, da se v lesu ustvarjajo ustreznejše vlažnostne razmere za razvoj gliv, kot bi sklepali iz meritev temperature in vlažnosti zraka.
Ključne besede: borove spojine, bakrove spojine, les, vlažnost lesa, naravna odpornost, napovedovanje življenjske dobe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4498; Prenosov: 1925
Celotno besedilo (327,94 KB) |
6. Minimalne fungicidne in fungistatične koncentracije borovih učinkovin za kurativno zaščito lesaBoštjan Lesar, Miha Humar, 2009, kratki znanstveni prispevek Povzetek: V raziskavi smo določili minimalno fungicidno mejno vrednost borove kisline inbakrovega sulfata pentahidrata za tri glive rjave (Gloeophyllum trabeum, Serpula lacrymans in Antrodia vaillantii) in tri glive bele trohnobe (Trametesversicolor, Pleurotus ostreatus in Hypoxylon fragiforme). Kurativno učinkovitost smo določali tako, da smo okužene smrekove in bukove lesne vzorce za 10 min potopili v vodno raztopino bakrovih oziroma borovih učinkovin. Zatem smo jih postavili na sterilno hranilno gojišče in opazovali preraščnje. Rezultati kazejo, da so borove učinkovine boljsi fungicidi kot bakrove spojine. Minimalna inhibitorna koncentracija borove kisline v lesu za kurativno zaščito je približno petkrat višja od mejne inhibitorne koncentracije za preventivno zaščito.
Ključne besede: bakrove spojine, borove spojine, zaščita lesa, razkroj lesa, glive, zaščita lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4544; Prenosov: 1947
Celotno besedilo (193,33 KB) |
7. |
