Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (radioterapija) .

1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Radioterapija s protonskimi žarki
Božidar Casar, Primož Strojan, 2018

Povzetek: Ob kirurškem in sistemskem zdravljenju je radioterapija eden od treh stebrov zdravljenja raka. Izjemen tehnološki razvoj na področju pospeševalnikov nabitih delcev je pripeljal do uveljavitve protonske radioterapije kot terapije izbora pri določenih skupinah bolnikov obolelih za rakom, v prvi vrsti otrok. Velika konkurenčnost med proizvajalci je botrovala postopnemu znižanju cen protonskih pospeševalnikov, ki so v zadnjih letih postali dostopni tudi državam, ki ne sodijo med najbogatejše. Kompleksnost radioterapije s protoni, velikost naprav in še vedno sorazmerno visoka cena so glavne ovire, da protonskih centrov že v tem trenutku ni več in da takšnega centra še vedno ni niti v Sloveniji niti ne drugod v jugovzhodni Evropi. Izbor bolnikov, ki bi imeli pomembno klinično korist od protonske radioterapije, je zahteven in tudi v svetu še ne docela dorečen. Prednost protonske pred konvencionalno fotonsko radioterapijo je v večji biološki učinkovitosti protonskih žarkov. Tudi fizikalno gledano so dozimetrične lastnosti protonskih žarkov bistveno ugodnejše glede sevalne obremenitve zdravih tkiv in rizičnih organov: večina njihove energije se sprosti na mestu, kjer je tumor, za razliko od fotonskih žarkov, kjer se večina energije sprosti v prvih nekaj centimetrih pod površino kože, kjer žarki vstopajo v telo. Podobno kot mnoge druge države je tudi Slovenija pred odločitvijo, kdaj in kako ustvariti pogoje za protonsko terapijo, ki pa jo bo treba sprejeti hitro in transparentno.
Ključne besede: radioterapija, protoni, Braggov vrh, protonsko zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 392; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (149,37 KB)

2.
Obsevanje pri raku prostate : navodila za bolnike
Helena-Barbara Zobec Logar, Barbara Šegedin, Borut Kragelj, Manja Šešek, 2013

Povzetek: Obsevanje je način zdravljenja rakavih bolezni z žarki visokih energij. Rentgenski žarki, ki jih uporabljamo pri obsevanju prostate, so vrsta elektromagnetnega valovanja. Energija žarkov je dovolj velika, da v tumorju povzroči ionizacijo in s tem uničenje tumorja.
Ključne besede: rak prostate, obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 63; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (691,09 KB)

3.
Razsejan rak dojk
Simona Borštnar, Jožica Červek, Maja Ebert Moltara, Cvetka Grašič-Kuhar, Tanja Marinko, Erika Matos, Marina Mencinger, Tanja Roš-Opaškar, Boštjan Šeruga, Erik Škof, Andreja Cirila Škufca Smrdel, 2013

Povzetek: Več kot tisoč dvesto žensk vsako leto zboli za rakom dojk. Ko se bolnica in njeni zdravniki po postavitvi diagnoze spopademo z boleznijo, skušamo narediti vse, da bolezen pozdravimo. Z operacijo odstranimo tumor ali celo dojko in eno ali več pazdušnih bezgavk, nato pa dojko ali področje odstranjene dojke velikokrat še dodatno obsevamo.
Ključne besede: hormonsko zdravljenje, stranski učinki, kemoterapija, radioterapija, metastaziranje, paliativna oskrba, klinične ratiskave
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 84; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

4.
Kako premagati izgubo las
Marija Velepič, Jožica Bostič-Pavlovič, Helena Drolc, Tanja Čufer, 2000

Povzetek: S publikacijo želimo bolnikom in njihovim svojcem posredovati čim več koristnih nasvetov o zdravljenju, življenju med zdravljenjem in sopojavih. Knjižica opisuje, kako ravnati ob izgubi las zaradi onkološkega zdravljenja. V njej smo zbrali tudi najpogostejša vprašanja bolnikov.
Ključne besede: rak (medicina), bolniki, kemoterapija, radioterapija, izpadanje las, nasveti
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (801,86 KB)

5.
Karcinoza možganskih ovojnic in rak dojk : 11-letni rezultati zdravljenja z obsevanjem
Tanja Žnidarič, Ivica Ratoša, 2019

Povzetek: Uvod: Karcinoza možganskih ovojnic (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojke (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost dveh prognostičnih lestvic preživetja, Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v opazovanem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95-% interval zaupanja, IZ; 6,3%8,8) in 2,3 meseca (95-% IZ; 1,5%3,2) (p < 0,005) ter se je razlikovalo glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (% 20 Gy vs. > 20 Gy). Z analizo smo potrdili prognostično vrednost lestvice Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044). Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD ter seštevek točk prognostične lestvice.
Ključne besede: rak dojke, karcinoza možganskih ovojnic, obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 0; Prenosov: 0
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Pojavnost klavstrofobije pri bolnikih v radioterapiji, pri katerih se uporablja fiksacijska maska
Nena Galunič, Barbara Petrovič, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Valerija Žager, 2019

Povzetek: Uvod: Radioterapija je eden izmed učinkovitejših načinov zdravljenja raka. Postopek zdravljenja pa lahko povzroči občutek tesnobe oziroma klavstrofobijo, kar je posebej izrazito pri bolnikih, pri katerih se uporablja fiksacijska maska. Namen: Ovrednotiti delež radioloških inženirjev, ki so se pri svojem delu v radioterapiji srečali s pojavom klavstrofobije zaradi uporabe fiksacijske maske pri bolnikih, in raziskati uporabljene ukrepe za njeno zmanjšanje. Metode: V presečni raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi so sodelovali radiološki inženirji, ki pripravljajo bolnike s fiksacijskimi maskami na obsevanje ali jih obsevajo na obsevalnem aparatu. Rezultati in razprava: Pri uporabi fiksacijske maske se je s klavstrofobijo pri bolnikih srečalo že 98,4 % radioloških inženirjev. V 87 % so bili radiološki inženirji na težave bolnikov vnaprej opozorjeni. Ob ugotovljenih znakih anksioznosti so bili najbolj učinkoviti ukrepi za ublažitev prijazen odnos do bolnikov, razumljiva razlaga postopka, razširjena odprtina za oči v maski in predvajanje glasbe med obsevanjem. Zaključek: Glede na to, da panični napad pri klavstrofobičnih bolnikih lahko pomembno omeji njihovo sodelovanje pri zdravljenju z obsevanjem, sta pomembna prepoznavanje znakov anksioznosti ter uporaba primernih strategij za njihovo obvladovanje. V klinično prakso bi bilo smiselno vpeljati tudi različne tehnike sproščanja.
Ključne besede: radioterapija, fiksacijska maska, anksioznost, klavstrofobija
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 0; Prenosov: 0
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
Magnetnoresonančni simulator za potrebe načrtovanja obsevanja
Andrej Breznik, Marko Zaletelj, Irena Oblak, 2017

Povzetek: Uporaba magnetnoresonančnega (MR) slikanja v radioterapiji (RT) predstavlja številne uporabne prednosti v procesu izdelave obsevalnega načrta. Pri MR slikanju se predvsem izkorišča boljša kontrastnost in prostorska ločljivost mehkih tkiv v primerjavi s slikanjem z računalniško tomografijo (CT). V prispevku je opisan postopek MR slikanja v procesu RT in predstavljene so razlike med diagnostičnim in radioterapevtskim MR aparatom ter opisane kontraindikacije samih MR preiskav. Namen MR slikanja je pridobitev in zlitje s serijo CT slik, natančno določenega anatomsklega področja v specifičnem radioterapevtskim položaju s pomočjo ustreznih fiksacijskih pripomočkov in tuljav, ki se uporabljajo v procesu RT. Tako zlitje MR in CT slik omogoča natančnejšo vrisovanje tumorja in/ali drugih tarčnih struktur ter sosednjih rizičnih organov.
Ključne besede: radioterapija, magnetnoresonančno slikanje, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 866; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (124,69 KB)

8.
Radioterapija v Sloveniji
Irena Oblak, Franc Anderluh, 2017

Povzetek: Zdravljenje z obsevanjem ali radioterapija je eden od treh temeljnih načinov zdravljenja raka. V Sloveniji zdravljenje z obsevanjem izvajamo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in v manjšem obsegu od novembra 2016 tudi na Oddelku za radioterapijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru. V Sloveniji smo v zadnjih letih v povprečju vsako leto opravili preko 6.000 teleradioterapevtskih obsevanj pri skoraj 5.000 bolnikih, ob tem pa letno opravimo tudi približno 400 brahiterapevtskih posegov. V članku je prikazano trenutno stanje na področju radioterapije v Sloveniji, na osnovi rezultatov nekaterih mednarodnih raziskav pa tudi, kam nas trenutne strojne in kadrovske zmogljivosti na tem področju uvrščajo v evropskem merilu.
Ključne besede: radioterapija, sistemsko zdravljenje, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 837; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (176,97 KB)

9.
Stereotaktična radioterapija telesa pri bolnikih s pljučnim rakom
Karmen Stanič, Martina Vrankar, 2017

Povzetek: Stereotaktična radioterapija telesa (SBRT) bolnikov s pljučnim rakom je metoda zdravljenja bolnikov v zgodnjem stadiju bolezni, ki nimajo prizadetih regionalnih bezgavk. Standardno so ti bolniki zdravljeni z operacijo, ki pa je lahko preveč tvegana zaradi starosti, spremljajočih bolezni ali slabe pljučne funkcije. V teh primerih smo bolnikom nudili druge načine zdravljenja, kot so tridimenzionalno konformno obsevanje, radiofrekvenčna ablacija ali pa le podporna terapija. S temi pristopi je bila kontrola rakave bolezni in preživetje bolnikov občutno slabše kot z operacijo. Obsevanje s tehniko SBRT pa bolnikom ponuja primerljive rezultate zdravljenja kot operacija ob manjšem tveganju za poslabšanje pljučne funkcije kot standardno obsevanje. Zaradi manjšega števila obsevanj je zdravljenje krajše in bolnikom bolj prijazno. Vse to bolnikom omogoča boljši izid zdravljenja in boljšo kakovost življenja ter je zato že postalo del svetovnih smernic za zdravljenje neoperabilnega raka pljuč v zgodnjem stadiju bolezni in tistih, ki operacijo odklonijo.
Ključne besede: radioterapija, stereotaktična radioterapija telesa, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 827; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (176,55 KB)

10.
Delno obsevanje dojke
Ivica Ratoša, 2017

Povzetek: Za delno obsevanje dojke se v zadnjem desetletju povečuje zanimanje in je predmet številnih raziskav. V primerjavi s standardnim obsevanjem, ki lahko traja 5–7 tednov, je njegova prednost predvsem v krajšem zdravljenju, ki traja le 1–3 tedne. Kot že ime pove, se po operaciji obseva le manjši del dojke in sicer področje ležišča tumorja z varnostnim robom. Zaenkrat se na takšen način zdravi bolnice le znotraj nadzorovanih kliničnih raziskav, izven tega pa le kot možnost dopolnilnega obsevalnega zdravljenja za skrbno izbrano skupino bolnic.
Ključne besede: radioterapija, rak dojke, delno obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 951; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (155,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh