Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (onkologija) .

91 - 100 / 235
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
92.
Rak spodnjega dela žrela (hipofarinksa)
Igor Fajdiga, Erika Šoba, 1995

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), žrelo, hipofarinks, diagnostika, zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 83; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (206,73 KB)

93.
Radioterapija karcinoma grla
Hotimir Lešničar, 1995

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), grlo, larynx, diagnostika, zdravljenje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (184,59 KB)

94.
Epidemiološke značilnosti raka glave in vratu v Sloveniji
Vera Pompe-Kirn, 1995

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), glava, rak, statistika, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 82; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (225,29 KB)

95.
Bolečina pri malignih boleznih
Olga Maurič-Jovan, 1993

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), zdravljenje, bolečina
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 83; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (407,09 KB)

96.
Intervencijska radiologija v onkologiji
Janez Klančar, 1992

Ključne besede: radiologija, onkologija
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 86; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (229,72 KB)

97.
Onkološko genetsko svetovanje in testiranje : odnos, poznavanje in praksa zdravnikov na primarni ravni : povzetek Prešernove naloge
Vaneja Velenik, Mateja Krajc, Anja Meden, Tina Škerl, 2016

Povzetek: Ocenjuje se, da je 5 do 10 % rakov dednih. Za osebe, ki imajo visoko verjetnost za dednega raka, je indicirano onkološko genetsko svetovanje. Poročila Ambulante za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana kažejo, da slovenski zdravniki, predvsem na področju dednega raka debelega črevesa in danke, bolnike premalo napotujejo na onkološko genetsko svetovanje ter gensko testiranje. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko splošni zdravniki in specialisti družinske medicine v Sloveniji vedo o družinskih ter dedno pogojenih oblikah raka in zakaj na svetovanje ter testiranje ne napotujejo svojih pacientov. V okviru presečne raziskave smo slovenskim splošnim zdravnikom in specialistom družinske medicine poslali povezavo do anonimnega spletnega vprašalnika. Pri tem odgovori kažejo, da 49 % vprašanih v zadnjem letu na svetovanje in testiranje ni napotilo nobenega bolnika, 22 % zdravnikov pa ni dovolj seznanjenih z indikacijami za napotitev na svetovanje in testiranje. Nadalje 41 % zdravnikov nima dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka. Na 18 zastavljenih vprašanj o dednih rakih so povprečno pravilno odgovorili na 8,5 ± 3,2 oziroma 47-odstotno. Na vprašanja o dednem raku dojk so ženske zbrale 11 % več pravilnih odgovorov kot moški. Zdravniki, ki so napotili vsaj enega bolnika, so pravilno rešili povprečno 4 % več vprašanj kot tisti, ki niso napotili nobenega bolnika. Splošni zdravniki v Sloveniji premalo napotujejo bolnike in njihove svojce na onkološko genetsko svetovanje ter testiranje, ker niso dovolj seznanjeni z indikacijami za napotitev in ker nimajo dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka pri svojih bolnikih med rednim delom.
Ključne besede: genetsko svetovanje, onkologija, testiranje, indikacije, zdravniki
DiRROS - Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 886; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (468,91 KB)

98.
Letno srečanje ASCO
Tanja Čufer, 2015

Ključne besede: klinična onkologija, imunoterapija, imunska zdravila, novosti
DiRROS - Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 1012; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

99.
16. svetovni kongres o raku prebavil
Irena Oblak, Jernej Benedik, 2015

Ključne besede: rak prebavil, gastroenterologija, internistična onkologija, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 972; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

100.
Sistemsko zdravljenje z interferoni v onkologiji
Martina Reberšek, 2017

Povzetek: Interferoni so pomembni za komunikacijo med celicami, ki so vključene v obrambo našega imunskega sistema. V onkologiji jih predpisujemo pri zdravljenju različnih rakov, v predpisanih odmerkih. Najpomembnejšo vlogo imajo v adjuvantnem zdravljenju malignega melanoma pri velikih odmerkih z interferonom--α2b tipa. Maligni melanom je v več kot 80 odstotkih ozdravljiva bolezen, če se kirurško odstranjuje v zgodnjih fazah. V primeru pozitivnih regionalnih bezgavk se v več kot polovici teh bolnikov razvije metastatska bolezen, ki je neozdravljiva. Pri bolnikih z večjo verjetnostjo ponovitve bolezni v stadijih IIB, IIC in III se tako priporoča adjuvantna terapija z visokim odmerkom interferona-α2b v Evropi, v stadiju IIIA z visokim tveganjem (velikost metastaze v regionalni bezgavki > 1 mm) in v stadijih IIIB in IIIC pa v ZDA priporočajo zdravljenje z visokim odmerkom anti-CTLA monoklonalnega protitelesa ipilimumaba. Neželeniučinki visokega odmerka interferona so obvladljivi z dobro edukacijo in s sodelovanjem bolnikov.
Ključne besede: interferoni, sistemsko zdravljenje, onkologija
DiRROS - Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 871; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (157,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh