Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Analizirali smo možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) s poudarkom na manjšinskih in tujerodnih drevesnih vrstah ter možnosti zaznavanja razlik v pestrosti drevesnih vrst med posameznimi ekološkimi regijami. Zaznavanje minoritetnih in tujerodnih drevesnih vrst bi lahko izboljšali z obsežnejšim šifrantom drevesnih vrst, katerega dopolnitve smo predlagali. Take drevesne vrste bi zajeli z večjo verjetnostjo pri gostejši vzorčni mreži od obstoječe (4 km % 4 km). Opozorili smo tudi na pomen pravilne determinacije drevesne vrste na vzorčni ploskvi. V okviru MGGE smo ugotovili razlike v pestrosti drevesnih vrst med ekološkimi regijami; kot najpestrejša se je pokazala submediteranska ekološka regija.
Ključne besede: monitoring gozdov, gozdna inventura, seznam drevesnih vrst, manjšinske drevesne vrste, tujerodne drevesne vrste, pestrost drevesnih vrst, tree species diversity, non-native tree species
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2429; Prenosov: 712
Celotno besedilo (364,69 KB)

Povzetek: The herbaceous understory represents a key component of forest biodiversity across temperate forests of Europe. Here, we quantified changes in the diversity and composition of the forest understory layer in representative Slovenian forest ecosystems between 2004/05 and 2014/15. In total, 60 plots were placed across 10 different managed forest types, ranging from lowland deciduous and mid-altitude mesic mixed forests to mountain conifer forests. This network is part of an international network of sites launched within the ICP Forests Programme aimed to assess the condition of forests in Europe. To examine how disturbance influenced understory dynamics, we estimated the disturbance impacts considering both natural and/or anthropogenic disturbances that cause significant damage to trees and to ground-surface layers, including ground-vegetation layers and upper-soil layers. Species richness across 10 sites (gamma diversity) significantly decreased from 272 to 243 species during the study period, while mean species richness per site did not significantly change. The mean value of site level Shannon diversity indices and evenness significantly increased. The cover of most common plant species increased during the monitoring period. The mean value of disturbance estimates per site increased from 0.8% in 2004/05 (ranging from 0% to 2.5%) to 16.3% in 2014/15 (ranging from 5.0% to 38.8%), which corresponded to a reduction in total vegetation cover, including tree-layer cover. More disturbed sites showed larger temporal changes in species composition compared to less disturbed sites, suggesting that forest disturbances caused understory compositional shifts during the study period. Rather than observing an increase in plant diversity due to disturbance, our results suggest a short-term decrease in species number, likely driven by replacement of more specialized species with common species.
Ključne besede: vegetation dynamics, vascular-plant diversity, understory layer, disturbance, monitoring, temperate forests
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2019; Ogledov: 2349; Prenosov: 1433
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: gozdarstvo, okolje, monitoring, zakonodaja, pravo, metodologije
Objavljeno v DiRROS: 17.07.2019; Ogledov: 2577; Prenosov: 848
Celotno besedilo (678,88 KB)

Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, meteorologija, letni prirastek, poročila
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2017; Ogledov: 3228; Prenosov: 1058
Celotno besedilo (8,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Preučevanje razvojnih faz gozdnega drevja v dolgem časovnem nizu je vse pomembnejše orodje za ugotavljanje medsebojne odvisnosti vremenskih spremenljivk in z njimi povezanih bioloških odzivov. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenofaz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listja za listavce na 11 ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v letih od 2004 do 2011. Obravnavali smo fenofaze za dob (Quercus robur L.) na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma; bukev (Fagus sylvatica L.) na ploskvah Lontovž pod Kumom, Temenjak na Vinski gori, Borovec v Kočevski Reki, Fondek v Trnovskem gozdu, Gorica v Loškem Potoku; smreko (Picea abies (L.) Karst.) na ploskvah Kladje na Pohorju in Krucmanove Konte na Pokljuki; rdeči bor (Pinus sylvestris L.) na ploskvi Brdo pri Kranju; črni bor (Pinus nigra Arnold) na ploskvi Gropajski Bori pri Sežani. V povprečju je fenofaza prvih iglic (BGS) smreke nastopila na 166 julijanski dan. Za rdeči bor je BGS nastopila na 128 julijanski dan, za črni bor pa 149. julijanski dan. Fenofaza prvih listov (BGS) je za bukev v povprečju nastopila na 128, za dob pa 117. julijanski dan. Splošno rumenenje listov (EGS) za bukevje v povprečju nastopilo na 297, za dob pa 308. julijanski dan. Dolžina vegetacijskega obdobja (LGS) doba je bila v povprečju 75 dni daljša kot za bukev. Ugotavljamo, da se je v obdobju od leta 2004 do 2011 nakazoval zgodnejši nastop fenofaze prvih iglic (BGS) smreke, rdečega bora ter črnega bora na vseh obravnavanih ploskvah. Zgodnejši nastop prvih listov (BGS) bukve in doba smo zaznali le na posameznih ploskvah, ne pa vseh. Kasnejši nastop splošnega rumenenja listov (EGS) za bukev smo zaznali le na dveh ploskvah (Borovec in Gorica), za dob pa smo ugotovili kasnejše pojavljanje EGS le na ploskvi Murska Šuma. Značilna je velika variabilnost dolžine vegetacijskega obdobja (LGS) za bukev in dob po letih. Daljšanje LGS za bukev je statistično značilno za tri ploskve (Fondek, Borovec in Gorica), za dob pa spremembe LGS v opazovanem obdobju niso bile statistično značilne.
Ključne besede: gozdovi, fenologija, monitoring, gozdni ekosistemi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4761; Prenosov: 2342
Celotno besedilo (917,15 KB)