1. |
2. |
3. |
4. Priprava mešanice polimlečne kisline in škroba modificiranega z mlečno kislino : diplomsko deloNina Avguštin, 2022, diplomsko delo Ključne besede: škrob, graftiranje, polimlečna kislina, mlečna kislina, infrardeča Fourierjeva transformacija (FT-IR), termogravimetrična analiza (TGA), optična mikroskopija, diplomsko delo
Objavljeno v DiRROS: 30.03.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 169
 Celotno besedilo (2,59 MB) |
5. |
6. |
7. Biomonitoring gozdnega ekosistema v imisijskem območju Termoelektrarne ŠoštanjSamar Al Sayegh-Petkovšek, Franc Batič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z dolgoletnimi raziskavami gozdnega ekosistema smo želeli oceniti fi ziološko stanje smreke (Picea abies (L.) Karst.) na osnovi meritev fizioloških parametrov v iglicah smrek vplivnega območja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V članku prikazujemo rezultate meritev celokupnega žvepla, fotosintetskih pigmentov, askorbinske kisline (vitamin C) in ?-tokoferola (vitamin E) v iglicah tekočega letnika sedmega vretena 60- do 100-letnih smrek, vzorčenih v jesenskem obdobju tekočega leta. Izbranih je bilo 10 različno onesnaženih vzorčnih mest: Lajše, Topolšica, Laze, Veliki Vrh, Graška gora, Zavodnje, Brneško sedlo, Kramarica, Kope in Smrekovec, izpostavljenih predvsem imisijam žveplovega dioksida, dušikovega oksida in ozonu. Rezultati so pokazali, da se stanje smreke izboljšuje zaradi zgrajenih čistilnih naprav na bloku 4 (1995) in 5 TEŠ (2000). Del nepojasnjenih nihanj vrednosti preučevanih parametrov je po vsej verjetnosti posledica delovanja klimatskih razmer v tem obdobju.
Ključne besede: smreka, Picea abies, iglice smrek, celokupno S v iglicah, askorbinska kislina, termoelektrarna Šoštanj, emisije SO2
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4665; Prenosov: 1954
Celotno besedilo (4,90 MB) |
8. Ocena primernosti bukove žagovine kot ojačitvene komponente pri pripravi termoplastičnih biokompozitovJanja Zule, Silvester Bolka, Janez Slapnik, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bukovo žagovino smo uporabili kot ojačitveno komponento pri pripravi biokompozitov z uporabo polioksimetilena % POM in polimlečne kisline % PLA kot polimerne matrice. Z ekstrudiranjem in brizganjem smo pripravili materiale z različno vsebnostjo žagovine, in sicer 5, 10 in 15 ut. %. Določili smo njihove mehanske (E modul, upogibna in natezna trdnost, raztezek) in termične (tališče, steklasti prehod) lastnosti. Rezultati v primeru obeh matric kažejo, da žagovina deluje kot ojačitev za upogibne obremenitve in pri matrici POM tudi za natezne obremenitve. Dodatek žagovine v matrico POM ali PLA dvigne maksimalno temperaturo uporabe kompozitov. Nove materiale odlikuje nizka gostota, njihova glavna pomanjkljivost pa je krhkost. So dobra in cenovno ugodna alternativa kompozitom z vgrajenimi steklenimi vlakni.
Ključne besede: bukova žagovina, biokompoziti, polioksimetilen, polimlečna kislina, ekstruzija, brizganje, mehanske lastnosti, termične lastnosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4863; Prenosov: 2462
Celotno besedilo (622,72 KB) |
9. Vloga fitinske kisline pri shranjevanju želoda gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.)Sašo Žitnik, Hojka Kraigher, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je razviti nove postopke daljšega shranjevanja gradnovega želoda, ki bi bili poceni in praktični, saj je z zdaj znanimi metodami zaradi rekalcitrantnosti želoda možno shranjevati le nekaj mesecev. Raziskovanje sloni na hipotezi, da je vitalnost želoda po daljšem shranjevanju v pozitivni korelaciji z vsebnostjo fitinske kisline v njem, kar je v pozitivni korelaciji z vsebnostjo razpoložljivega fosforja v tleh. Poskus je zastavljen kot študija enega primera na dveh izbranih ploskvah, poraslih z gradnom. Ploskvi se bistveno razlikujeta po vsebnosti celotnega fosforja v listih, kar smo uporabili kot kazalec razpoložljivega fosforja v tleh. Želod smo nabrali na ploskvah oktobra 1997. Nato je bil shranjen 9 mesecev, do avgusta 1998. Pred shranjevanjem in nato vsake tri mesece smo opravili naslednje analize: vlažnost in kalivost želoda, vsebnost hranil (P, K, Ca, Mg) in vsebnost fitinske kisline. Pokazalo se je, da je na ploskvi z večjo vsebnostjo celotnega fosforja v listih tudi večja vsebnost celotnega fosforja v želodu. Na tej ploskvi je tudi večja vsebnost fitinske kisline v želodu, hkrati pa je večja njegova kalivost. Vendar so razlike opazne samo na začetku shranjevanja,nato postopoma izginejo. Rezultati kažejo, da bi lahko obstajala pozitivna korelacija med vitalnostjo želoda po daljšem času shranjevanja, vsebnostjo fitinske kisline v njem in vsebnostjo fosforja v tleh, vendar dosedanji rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik.
Ključne besede: semenarstvo, želod, graden, Quercus petraea (Matt.(Liebl.)), shranjevanje, fitinska kislina, fosfor, kalivost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4427; Prenosov: 1886
Celotno besedilo (1,26 MB) |
10. Translokacija bakra iz zaščitenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesaMiha Humar, Franc Pohleven, Polona Kalan, Sam Amartey, 2002, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo
Ključne besede: zaščita lesa, tolerantnost na baker, oksalna kislina, Antrodia vaillantii
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4591; Prenosov: 1928
Celotno besedilo (540,19 KB) |
