481. Posledice pozebe v gozduIztok Sinjur, 2017, strokovni članek Povzetek: Pozeba, tako pri sadnem kot pri gozdnem drevju in grmovju, povzroča poškodbe. Ne glede na to jo redko povezujemo s škodo v gozdovih, saj tam posledice zaradi manjše odvisnosti od letnih donosov in prostorske omejenosti redko prepoznamo kot škodo. Aprila 2017 je drugo leto zapored zgodnejšim fenološkim fazam sledil prodor hladnega zraka, zaradi katerega so mrazne poškodbe utrpele številne drevesne in grmovne vrste na mnogih območjih po Sloveniji. Ker so bile prizadete tudi nekatere medonosne in parkovne vrste, je bil dogodek v javnosti deležen večje pozornosti.
Ključne besede: pozeba, pomlad, gozdovi, meteorologija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3566; Prenosov: 652
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
482. 30 let spremljanja stanja gozdov v Sloveniji2017, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, gozdni ekosistemi, poškodbe gozdov, gozdna tla, svetlobne razmere, onesnaženost zraka, bioindikatorji, mestni gozdovi, vodna bilanca, genetski monitoring
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2017; Ogledov: 5797; Prenosov: 1484
Celotno besedilo (3,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
483. |
484. Macesnovje, ruševje, zelenojelševje in druge gorske grmovne združbe v Sloveniji : združbe macesna, rušja, zelene jelše, jerebike, kranjske kozje češnje, velikolistne in Waldsteinove vrbe na zgornji gozdni meji in nad njoIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2016, strokovna monografija Ključne besede: grmovne združbe, gozdna meja, gorski gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 14.06.2017; Ogledov: 4451; Prenosov: 1945
Celotno besedilo (5,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
485. Sanacija gozdov po katastrofah in Zavod za gozdove SlovenijeDamjan Oražem, 2017, strokovni članek Povzetek: S podnebnimi spremembami postajajo ujme v gozdovih nekaj vse bolj vsakdanjega. V takih situacijah se povečajo pričakovanja vseh deležnikov do Zavoda za gozdove Slovenije; po eni strani so upravičena, po drugi pa so pogosto nerealna. Glede na lastniško strukturo gozdov je uspeh sanacije dejansko v veliki meri odvisen od javne gozdarske službe, pri čemer se delovanje slednje v takih situacijah stežka obdrži le v okviru nalog, ki ji jih določa zakon o gozdovih. Po obsežnih ujmah je sanacija gozdov obsežna in kompleksna naloga, ki se jo je treba lotiti sistematično, z jasnim upoštevanjem prioritet in sledenjem ciljem. Pričakovanja javnosti, lastnikov gozdov, medijev in politike so ob pričakovanih zapletih pogosto tista ovira javni gozdarski službi, ki včasih zbuja dvome o pravilnosti postavljenih ciljev znotraj te službe, zlasti pa zunaj nje. Naravne katastrofe v gozdovih pomenijo škodo za marsikoga, od lastnikov naprej, pomenijo pa tudi spekter novih priložnosti, med drugim tudi za razmislek o spremembah pri gospodarjenju z gozdovi oziroma gozdnimi ekosistemi. Obnova gozdov vsebuje tudi vprašanja o genetskem materialu, drevesnih vrstah sadik, negi in še mnogočem, nenazadnje tudi o usklajenosti živalske komponente z rastlinsko, kar lahko onemogoči uspešno obnovo gozdov. Vsekakor so sanacije gozdov po ujmah tudi preizkusni kamen za ustreznost delovanja javne gozdarske službe.
Ključne besede: gozdovi, obnova gozdov, javna gozdarska služba, ujme, Zavod za gozdove Sovenije
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 3839; Prenosov: 780
Celotno besedilo (374,94 KB) |
486. Obnova gozda danes, jutriJošt Jakša, 2017, strokovni članek Povzetek: Načrtovanje obnove gozdov je ključni del trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom. V zadnjih dveh desetletjih se je slovensko gozdarstvo opiralo predvsem na naravno obnovo. Z vedno večjim obsegom naravnih ujm in poškodb zaradi škodljivih organizmov pa je potreba po obnovi s sajenjem vedno večja. Zato so izzivi pred gozdarji in drevesničarji ter raziskovalci, da bodo odločitve, ki dolgoročno vplivajo na naše gozdove, pravilne in racionalne.
Ključne besede: gozdovi, obnova gozdov, obnova s sajenjem, semenarstvo, drevesničarstvo
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 3460; Prenosov: 693
Celotno besedilo (874,35 KB) |
487. |
488. |
489. Gozdarski vestnik1938, ni določena Povzetek: Revija Gozdarski vestnik (GozdVestn) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor, gozdarstvo in gozdno-lesno verigo. Letno izide 10 številk oz. 8 zvezkov. Revija izhaja že od leta 1938 in celoten arhiv vam je dostopen na spletni strani revije - http://zgds.si/gozdarski-vestnik/.
Uredniški odbor revije predstavljajo člani iz vseh ključnih organizacij vpletenih v gospodarjenje z gozdnim prostorom (Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta, Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, družba Slovenski državni gozdovi, gozdarska izvajalska podjetja itd.).
Vsi znanstveni in strokovni članki so pred objavo recenzirani.
Glavni urednik: dr. Aleš Poljanec
(gozdarski.vestnik@gmail.com)
Naslov:
Gozdarski vestnik (ZGDS)
Večna pot 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: gozdovi, gozdno gospodarstvo, lesarstvo, lesno gospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2017; Ogledov: 12786; Prenosov: 753
 Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 595 gradiv! |
490. Zgodovinska nasprotja med različnimi rabami gozdovFranc Perko, 2017, strokovni članek Povzetek: Prispevek opisuje nasprotja, ki so se skozi zgodovino pojavljala na slovenskem ozemlju ob kolonizaciji, monopolu gozdov in lesa za potrebe rudnikov in fužin ter gozdni paši na primeru pogozdovanja krasa in planinske paše na Gorenjskem. Opisane so številne konfliktne situacije pri določeni rabi gozdov.
Ključne besede: gozdovi, kolonizacija, krčenje gozdov, rudniki, fužine, gozdna paša, planinska paša, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 3914; Prenosov: 752
Celotno besedilo (1,94 MB) |
