281. Skrb za drevesa v urbanem okoljuAndreja Kavčič, 2018, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, arboristika, ocena tveganja, anatomija, mehanske lastnosti lesa, arboristična diagnostika, škodljivci, bolezni
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1574; Prenosov: 1029
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
282. Pojav borove hržice (Thecodiplosis brachyntera) na Pokljuki v 2018Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2018, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, Varstvo gozdov, borova muha šiškarica, Cecidomyia brachyntera, zoocecidij, šiška, bor, rušje, Pinus mugo
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1238; Prenosov: 803
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
283. |
284. Izobraževanje o načrtovanju zdravstvenih pregledov rastlin in ukrepanju ob izbruhih škodljivih organizmov v gozdarstvu, Benetke april 2018Nikica Ogris, 2018, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, zdravstveno varstvo rastlin, škodljiv organizem, kontrola, upravljanje, karantenski škodljivi organizem, Anoplophora glabripennis
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1394; Prenosov: 846
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
285. Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) v SlovenijiMaja Jurc, Tine Hauptman, Roman Pavlin, Danijel Borkovič, Zoran Zavratnik, Vida Papler-Lampe, 2019, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, Varstvo gozdov, Pinus spp., podnebne spremembe, širjenje areala vrste, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1549; Prenosov: 878
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
286. Laboratorij za varstvo gozdov v letu 2018Barbara Piškur, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Špela Jagodic, Zina Devetak, Ana Brglez, Simon Zidar, Dušan Jurc, 2019, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, Varstvo gozdov, laboratorij, letno poročilo, programi preiskav
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1468; Prenosov: 1081
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
287. |
288. Ocena zgradbe in stabilnosti gozdnega roba kot pripomoček za ovrednotenje klimatske in zaščitne funkcije primestnih gozdovDavid Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku podajamo razširjen povzetek iz članka, objavljenega v reviji Forests z naslovom Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forests (Hladnik in sod., 2020). Dodali smo predloge o prenovi varovalne, zaščitne in klimatske funkcije gozdov ter predloge ukrepov, ki izhajajo iz izsledkov raziskave gozdnih robov. Analizirali smo vertikalno zgradbo gozdnih robov in opozorili na pomen dimenzijskega razmerja dreves h/d na gozdnih robovih primestnih gozdnih zaplat ob Ljubljani, kjer ob pozidanih zemljiščih prevladujejo visoki in strmi gozdni robovi. Predstavili smo preprosto metodologijo, na podlagi katere je mogoče z metodami daljinskega zbiranja podatkov zasnovati monitoring primestnih gozdnih površin in gozdnih robov.
Ključne besede: funkcije gozdov, stabilnost gozdnega roba, gozdni rob, zgradba gozdnega roba, LiDAR, urbani gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2269; Prenosov: 747
 Celotno besedilo (296,57 KB) |
289. Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije : zaključno poročilo projekta V4-1614Tom Levanič, Lado Kutnar, Andrej Kobler, Aleksander Marinšek, Matjaž Čater, Gregor Božič, Marjana Westergren, Maarten De Groot, Jernej Jevšenak, Samo Stopar, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, smreka, Slovenija, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 1693; Prenosov: 706
Celotno besedilo (11,73 MB) |
290. Poškodbe v krajini - primer sanacije kamnolomov v SlovenijiGrega E. Voglar, 2020, strokovni članek Povzetek: Ljudje smo zaradi vse opaznejših posegov v prostor bolj kot doslej občutljivi za razvrednotenje videza okolja % poškodb v krajini. Razvrednotenje videza je vedno povezano z drugimi vrstami razvrednotenja, kot so razvrednotenje tal, gozda, rastlinstva, reliefa ipd. Zato je razumljiv negativen odnos ljudi do opaznih posegov v prostor (površinskih kopov), ki s seboj prinašajo tudi negativne vplive. Med take posege vsekakor sodijo tudi kamnolomi za pridobivanje različnih mineralnih surovin. Posebno izstopajoče razvrednotenje videza so opuščeni in delujoči nesanirani kamnolomi, kakršnih je v Sloveniji veliko. Kot rešitev za zunanji videz te nepovratne spremembe reliefa zaradi izkoriščanja/eksploatacije mineralnih surovin % tehničnega kamna dolomita predstavljamo vzorčni primer postopka tehnične in biološke sanacije etaž/brežin kamnoloma Soteska, ki leži na Dolenjskem. Investitor z upoštevanjem zahtev slovenske zakonodaje postopoma sanira kamnolom in v sprejemljivih mejah sprotno preprečuje negativen vpliv na okolje. Namen strokovnega članka je poudariti, da lahko tudi po končanem izkoriščanju mineralnih surovin s pravilno načrtovano sanacijo degradiranega prostora že v nekaj letih uspešno blažimo poškodbe v krajini, ki jih predstavljajo kamnolomi.
Ključne besede: kamnolomi, sanacija, degradirana območja, poškodbe v krajini, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2790; Prenosov: 764
Celotno besedilo (618,95 KB) |
