221. |
222. |
223. |
224. |
225. |
226. Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški doliniZoran Zavrtanik, Marija Kolšek, 2020, strokovni članek Povzetek: Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Lecanosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvrščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020.
Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1805; Prenosov: 459
 Celotno besedilo (551,12 KB) |
227. Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v EvropiMaja Jurc, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih.
Ključne besede: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1648; Prenosov: 461
Celotno besedilo (364,16 KB) |
228. Predlogi za boljše gospodarjenje z gozdom in ureditev prometa z lesomJože Skumavec, 2020, poljudni članek Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, gozdna rastišča, škoda po divjadi, paša v gozdu, promet z lesom, gojitveni načrti, sečno-spravilni načrti, informacijski sistem
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1575; Prenosov: 457
Celotno besedilo (75,25 KB) |
229. Je mogoče pripisati vrednost vsem ekosistemskim storitvam, ki jih nudi gozd?Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: ekosistemske storitve, gozdovi, posredni pomen gozdov, vrednotenje
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1368; Prenosov: 429
Celotno besedilo (45,36 KB) |
230. Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomihBlanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5243; Prenosov: 1614
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
