111. |
112. |
113. |
114. |
115. Fenološke faze dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v SlovenijiUrša Vilhar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preučevanje razvojnih faz gozdnega drevja v dolgem časovnem nizu je vse pomembnejše orodje za ugotavljanje medsebojne odvisnosti vremenskih spremenljivk in z njimi povezanih bioloških odzivov. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenofaz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listja za listavce na 11 ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v letih od 2004 do 2011. Obravnavali smo fenofaze za dob (Quercus robur L.) na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma; bukev (Fagus sylvatica L.) na ploskvah Lontovž pod Kumom, Temenjak na Vinski gori, Borovec v Kočevski Reki, Fondek v Trnovskem gozdu, Gorica v Loškem Potoku; smreko (Picea abies (L.) Karst.) na ploskvah Kladje na Pohorju in Krucmanove Konte na Pokljuki; rdeči bor (Pinus sylvestris L.) na ploskvi Brdo pri Kranju; črni bor (Pinus nigra Arnold) na ploskvi Gropajski Bori pri Sežani. V povprečju je fenofaza prvih iglic (BGS) smreke nastopila na 166 julijanski dan. Za rdeči bor je BGS nastopila na 128 julijanski dan, za črni bor pa 149. julijanski dan. Fenofaza prvih listov (BGS) je za bukev v povprečju nastopila na 128, za dob pa 117. julijanski dan. Splošno rumenenje listov (EGS) za bukevje v povprečju nastopilo na 297, za dob pa 308. julijanski dan. Dolžina vegetacijskega obdobja (LGS) doba je bila v povprečju 75 dni daljša kot za bukev. Ugotavljamo, da se je v obdobju od leta 2004 do 2011 nakazoval zgodnejši nastop fenofaze prvih iglic (BGS) smreke, rdečega bora ter črnega bora na vseh obravnavanih ploskvah. Zgodnejši nastop prvih listov (BGS) bukve in doba smo zaznali le na posameznih ploskvah, ne pa vseh. Kasnejši nastop splošnega rumenenja listov (EGS) za bukev smo zaznali le na dveh ploskvah (Borovec in Gorica), za dob pa smo ugotovili kasnejše pojavljanje EGS le na ploskvi Murska Šuma. Značilna je velika variabilnost dolžine vegetacijskega obdobja (LGS) za bukev in dob po letih. Daljšanje LGS za bukev je statistično značilno za tri ploskve (Fondek, Borovec in Gorica), za dob pa spremembe LGS v opazovanem obdobju niso bile statistično značilne.
Ključne besede: gozdovi, fenologija, monitoring, gozdni ekosistemi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4797; Prenosov: 2350
 Celotno besedilo (917,15 KB) |
116. Zgradba in razvoj pragozdov in ohranjenih bukovih gozdov v EvropiTihomir Rugani, Thomas Andrew Nagel, Dušan Roženbergar, Dejan Firm, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., pragozdovi, gozdni rezervati, struktura gozdov, dinamika gozdov, režimi motenj, gojenje gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4678; Prenosov: 1921
Celotno besedilo (701,23 KB) |
117. |
118. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na pojavljanje gozdnega jereba Bonasa bonasia v BohinjuBarbara Mihelič, Tomaž Mihelič, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja članka sta raziskovala vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na pojavljanje gozdnega jereba na osmih lokacijah v Bohinju.Na 143 popisnih točkah sta ugotovila 25 teritorialnih samcev. Poleg tega sta na podlagi naključnih opazovanj zbrala tudi 79 različnih lokacij pojavljanja vrste v Bohinju. Gozdni jerebi so naseljevali višje nadmorske višine. Osrednji del populacije je bil ugotovljen med 1280 in 1490 m n.m. Primerjava naključno in sistematično zbranih podatkov ni pokazala razlik. Delež listavcev v gozdu na pojavljanje gozdnega jereba ni imel vpliva. Večina gozdnih jerebov je bila zabeležena na ploskvah z večjim deležem iglavcev, vendar se te ploskve niso razlikovale od drugih popisnih ploskev. Delež grmovne in zeliščne plasti ter delež negozdnih površin in jas so imeli pomemben vpliv na pojavljanje gozdnegajereba. Gozdni jerebi so bili prisotni na ploskvah z večjo pokrovnostjo tako grmovne kot zeliščne plasti, kakor tudi na ploskvah z večjimdeležem negozdnih površin. Glavni razlog za pojavljanje negozdnih površin v habitatu gozdnega jereba je pašništvo. Pašništvo v obliki planin ugodno vpliva na številčnost gozdnega jereba, saj spodbuja tri pomembne komponente njegovega habitata (zvečevanje deleža jas ter deleža pokrovnosti v grmovni in zeliščni plasti).
Ključne besede: gozdni jereb, ekološki dejavniki, paša
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4202; Prenosov: 1825
Celotno besedilo (725,10 KB) |
119. |
120. Analiza naravnih danosti in ocena razvojnih potencialov Kočevske krajine : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na znanstveno raziskovalnem projektu za triletno obdobjeMilan Hočevar, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Kočevsko, gozdarstvo, prostorsko urejanje, krajinsko oblikovanje, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, GIS, gozdni ekosistemi, varstvo okolja, raziskovalna poročila
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3480; Prenosov: 1102
Celotno besedilo (21,09 MB) |
