Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Primic-Žakelj Maja) .

11 - 20 / 182
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Stanje na področju presejanja raka dojk in vzpostavitev organiziranega programa v Sloveniji
Irena Kirar-Fazarinc, Maja Primic-Žakelj, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Epidemiološki podatki kažejo, da preventivne aktivnosti za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji niso učinkovite, saj se umrljivost za rakom dojk ne zmanjšuje. Učinek presejanja, ki je za posameznico takoj očiten, se v zdravju populacije pokaže šele, če je pregledan zadosten delež ciljne populacije žensk, zato je potrebno zajeti v program presejanja vsaj 70 ` deležcilne populacije. Z večanjem deleža bolezni, odkrite na začetni stopnji razvoja se bo povečala možnost ozdravitve, s tem pa se bodo zmanjšali stroški zaradi pozno odkritih primerov rakave bolezni in zaradi prezgodnje smrti. Zakljuc7ci. Obvezno je začetno in dodatno izobraževanje vseh, ki sodelujejo v procesu presejanja raka dojk ter vzpostavitev mehanizmov za zagotavljanje in nadziranje kakovosti. V organiziranih presejalnih programih so potrebna za vsepostopke stroga merila kakovosti.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 127; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (223,38 KB)

12.
Epidemiologija raka dojk v svetu in v Sloveniji
Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Rak dojk je v Sloveniji napogostejši rak pri ženskah. Leta 2001 je za njim zbolelo 964 žensk (94,7/100.000), pričakujemo pa, da se bo v prihodnjih desetih letih incidenca še večala. Delež rakov, odkritih v omejenemstadiju, se počasi povečuje; leta 2001 je bilo takih manj kot 50% vsehprimerov. Čeprav se je preživetje bolnic izboljšalo (72% petletno relativno preživetje bolnic z rakom, odkritim v letih 1993-97), ostaja rak dojk pri ženskah na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka. Med dokazane nevarnostne dejavnike sodijo poleg spola in starosti še poprejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinska obremenitev, ionizirajoče sevanje, nekateri reproduktivni dejavniki in debelost. Za številne druge pa še ni dokončnega soglasja glede vprašanja, ali so povezave, ki so jih našli v nekaterih epidemioloških raziskavah, res vzročne. V primarni preventivi zaenkrat ni posebnih priporočil, so le splošna: vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ocenjujejo, da presejanje, redno marnografsko pregledovanje žensk po 50. letu starosti, zmanjša umrljivost za rakom dojk med pregledanimi za okrog 30%. Zaključki. Problem raka dojk je mogoče reševati celostno, s primarno preventivo, zgodnjim odkrivanjem in dostopnostjo do učinkovitega zdravljenja, predvsem pa z vlaganjem sredstev tja, kjer je razmerje med stroški in koristjonajugodnejše.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 126; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (361,42 KB)

13.
Epidemiologija raka dojk in presejanje
Maja Primic-Žakelj, Vera Pompe-Kirn, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Rak dojk je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Leta 1995 je za njim zbolelo 784 žensk (76,7/100.000), pričakujemo pa , da se bo v prihodnjih desetih letih incidenca še večala. Delež rakov, odkritih v omejenem stadiju se povečuje; leta 1995 je bilo takih 44% vseh primerov. Čeprav se je preživetjolnic izboljšalo (67-odstotno 5-letno relativno preživetje bolnic z rakritim v letih 1988-92), ostaja rak dojk pri ženskah na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka. Med dikazane nevarnostne dejavnike sodijo poleg spola in starosti še poprejšnji rak dojk , nekatere benigne bolezni dojk, družinska obremenitev, ionizirajoče sevanje, nekateri reproduktivni dejavniki in debelost. V primarni preventivi zaenkrat ni posebnih priporočil, so le splošna: vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ocenjujejo, da presejanje, redno mamografsko pregledovannje žensk po 50. letu starosti z dodatnim kliničnim pregledom ali brez njega, zmanjša umrljivost za rakom dojk med pregledanimi za okrog 30%. Populacijsko presejanje priporočajo večinoma po 50.letu starosti. Problem raka dojk je mogoče reševati celostno, s primarno preventivo, zgodnjim odkrivanjem in dostopnostjo do užinkovitega zdravljenja, predvsem pa z vlaganjem sredstev tja, kjer je razmerje med stroški in koristjonajugodnejše.
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2023; Ogledov: 189; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (379,89 KB)

14.
Študije primerov s kontrolami v onkološki epidemiologiji
Maja Primic-Žakelj, 1988, ni določena

Ključne besede: onkologija, epidemiologija
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2023; Ogledov: 218; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (310,09 KB)

15.
11. izobraževalni dan programa ZORA z mednarodno udeležbo : virtualni kongres, 17. november 2021 : zbornik prispevkov
2021, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: neodzivnice, program Svit, program DORA, LBTI+, nosečnice, predrakave spremembe, incidence, umrljivost, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 15.03.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Navodila za citološke izvide brisov materničnega vratu : klasifikacija po Bethesdi
Ana Pogačnik, Margareta Strojan Fležar, Alenka Repše-Fokter, Vivijana Snoj, Irena Srebotnik-Kirbiš, Maja Primic-Žakelj, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: V Sloveniji poteka državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb (ZORA) materničnega vratu od leta 2003. Od leta 2003 do 2008 smo znižali obolevnost za rakom materničnega vratu za skoraj 40 %, vendar pa uspešnost programa lahko še izboljšamo, tudi z rednim preverjanjem kakovosti dela ginekologov in citoloških laboratorijev, saj je spremljanje in nadziranje kakovosti vseh postopkov bistveni sestavni del vseh organiziranih presejalnih programov. Register ZORA zbira izvide brisov materničnega vratu (BMV) iz vseh desetih slovenskih laboratorijev, ki ustrezajo pogojem, določenim v Uradnem listu RS. Z registracijo vseh izvidov BMV smo vzpostavili učinkovit sistem spremljanja kakovosti vseh presejalnih postopkov.
Ključne besede: bris, citopatologija, klasifikacija, terminologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 710; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
18.
Poročilo o dosedanjem poteku projekta ZORA
Maja Primic-Žakelj, Marjetka Uršič-Vrščaj, Irena Tršinar, Ana Pogačnik, Stelio Rakar, Andrej Možina, 1999, pregledni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 07.07.2021; Ogledov: 966; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

19.
Zbornik predavanj
2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: papiloma virusi, presejanje, program ZORA, predrakave spremembe, konizacija, imunoterapija, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 576
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Primarna preventiva raka
Maja Primic-Žakelj, Vera Pompe-Kirn, 1989, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak (medicina), onkologija, dejavniki raka
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 818; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (307,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh