Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Novaković Srdjan) .

101 - 110 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
101.
Presejanje - iskanje mutacij v tumorskem supresorskem genu Tp53 z uporabo DGGEin sekveniranja
Alenka Ličar, Srdjan Novaković, 2008, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Mutacije v genu Tp53 so dokazane pri več kot 50 % malignih bolezni. Pri številnih malignih bolezni je vloga mutacij v tem genu neposredno povezana z nastankom raka. Namen našega prispevka je posredovati informacijo o metodoloških pristopih, s katerimi določamo mutacije v genu Tp53 na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta Ljubljana.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2619; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (283,94 KB)

102.
Določanje mutacije V600E v genu BRAF
Petra Škerl, Alenka Ličar, Srdjan Novaković, 2010, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Mutacija V600E predstavlja več kot 90 % vseh opisanih mutacij v genu BRAF pri različnih vrstah tumorjev. Protein, ki nastane kot produkt onkogena BRAF z mutacijo V600E (BrafV600E), sproža nenehno signaliziranje prek signalne poti RAS-RAF-MAPK, kar povzroči številnejše delitve celice in njeno maligno transformacijo. Zato ima onkogen BrafV600E pomembno vlogo pri indukciji in napredovanju tumorja ter verjetno predstavlja zgodnji dogodek v procesu maligne transformacije. Po podatkih iz literature je čezmerno izražen v različnih vrstah solidnih tumorjev, kot so melanom, metastatski rak debelega črevesa in danke, papilarni rak ščitnice, rak ledvic (RCC), hepatocelularni karcinom (HCC), velikocelični rak pljuč (NSCLC) in serozni rak jajčnikov. Na Oddelku za molekularno diagnostiko smo uvedli metodo za določanje mutacije V600E v genu BRAF. Metoda temelji na PCR-pomnoževanju in uporabi specifičnih sond. Izkazala se je kot primerna za rutinsko diagnostiko. V primerjavi z neposrednim sekveniranjem, ki velja za zlati standard, sta bili njeni občutljivost in specifičnost 100-odstotni. Zaradi velike specifičnosti je zanesljiva za ločevanje med normalnim in mutiranim genotipom BRAF in je primerna za hitro rutinsko diagnostiko.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2984; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (272,73 KB)

103.
104.
Določanje mutacij pri bolnikih z dedno obliko malignega melanoma kože
Petra Škerl, Barbara Perić, Marko Hočevar, Srdjan Novaković, 2008, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gensko testiranje za dedno obliko malignega melanoma kože na OI Ljubljana opravljamo od leta 2005. Izbor bolnikov za testiranje poteka v okviru genetskega svetovanja. Testiramo bolnike in njihove zdrave sorodnike, če sta v družini najmanj dva obolela člana, in bolnike s primarnimi multiplimi melanomi brez obremenjujoče družinske anamneze. Na oddelku za molekularno diagnostiko z metodo sekvenčne analize iščemo in določamo neznane točkovne mutacije ter manjše delecije in insercije v eksonih genov, povezanih z nastankom malignega melanoma kože: CDKN2A, CDK4 in MC1R. Do sedaj smo testirali 70 oseb: 40 bolnikov in njihovih zdravih sorodnikov iz 28 različnih družin, obremenjenih z družinsko anamnezo, ter 30 bolnikov s primarnimi multiplimi melanomi. Sekvenčna analiza genov, povezanih z dedno obliko malignega melanoma kože, je pokazala, da so mutacije CDKN2A p16INK4a pri bolnikih z družinsko anamnezo zelo pogoste (37,5 %). Mutacij CDKN2A p14ARF in CDK4 pri slovenskih bolnikih nismo našli.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3223; Prenosov: 726
.pdf Celotno besedilo (308,29 KB)

105.
106.
Ob izidu učbenika Onkologija
Srdjan Novaković, 2009, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2254; Prenosov: 548
.pdf Celotno besedilo (141,08 KB)

107.
Odkrivanje dednega sindroma von Hippel-Lindau : določanje mutacij v genu VHL
Maša Milatovič, Uršula Prosenc, Srdjan Novaković, 2012, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta Ljubljana smo uvedli testiranje mutacij v tumorskem supresorskem genu von Hippel-Lindau (VHL). Mutacije v tem genu povečajo verjetnost za nastanek rakastih bolezni, povezanih s sindromom »von Hippel-Lindau« (VHL), kakor tudi z nastankom sporadičnega raka ledvic. Testiranje dednih mutacij pri bolnikih s sumom na sindrom VHL omogoča zgodnjo pravilno diagnozo bolezni. Prisotnost mutacije v genu VHL je dovolj za potrditev diagnoze sindroma VHL tudi ob odsotnosti značilnih tumorjev. Za testiranje prisotnosti mutacij v genu VHL uporabljamo metodo neposrednega sekvenciranja in metodo MLPA (ang. multiplex ligation-dependent probe amplification). S sekvenciranjem odkrivamo točkovne mutacije in manjše delecije ter insercije. Z metodo MLPA pa prisotnost večjih delecij in insercij v genu oziroma delecijo celotnega gena. Pravočasno odkrivanje mutacij v genih, povezanih z nastankom raka, je za nosilce mutacij pomembno, saj je dokazana mutacija razlog za prilagojeno klinično spremljanje in/ali preventivne ukrepe pri nosilcih mutacije. Posledično so zaradi tega povečane možnosti za preprečevanje ali zgodnejše odkrivanje raka.
Ključne besede: genetika, mutacije, genetski testi
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3104; Prenosov: 861
.pdf Celotno besedilo (512,60 KB)

108.
Dedni rak debelega črevesa in danke
Mateja Krajc, Srdjan Novaković, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: dednost, rak debelega črevesa, rak danke, dedni raki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3059; Prenosov: 838
.pdf Celotno besedilo (307,87 KB)

109.
S100 B - tumorski označevalec kožnega melanoma
Barbara Perić, Ivana Žagar, Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Marko Hočevar, 2011, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Da bi pravočasno odkrili zasevke kožnega melanoma (KM), na Onkološkem inštitutu Ljubljana uporabljamo določanje serumske ravni tumorskega označevalca S100B. Če je raven zvišana, nadaljujemo s slikovnimi preiskavami, v zadnjih letih predvsem s PET-CT. S svojo raziskavo smo skušali pokazati, kako učinkovito je odkrivanje napredovale bolezni z določanjem serumskega S100 B in s PET-CT med rednim sledenjem bolnikov, ki imajo KM. Med septembrom 2007 in februarjem 2010 smo na PET-CT napotili 115 bolnikov s KM. Med njimi je bilo 82 (71,3 %) bolnikov s kliničnimi znaki bolezni in 33 (28,7 %) asimptomatskih bolnikov z 2 povečanima vrednostma serumskega S100 B. Z uveljavljenimi metodami smo izračunali občutljivost, specifičnost ter pozitivno in negativno napovedno vrednost (PNV, NNV) določanja S100 B in PET-CT. Zasevke smo odkrili pri 81,7 % bolnikov. Občutljivost, specifičnost, PNV in NNV S100 B so bili 33,8 %, 90,9 %, 96 % in 17,5 % pri bolnikih s kliničnimi znaki bolezni. Pri 20 % bolnikov so bile povečane serumske vrednosti S100 B edini znanilec zasevkov KM. Občutljivost in PNV S100 B v tej skupini bolnikov sta bila 100 % in 69,7 %. S PET-CT smo napredovalo bolezen potrdili pri 84,2 % bolnikov, ki so imeli klinično sliko napredovale bolezni, ter pri 72,7 % asimptomatskih bolnikov s povečanimi vrednostmi S100 B. Občutljivost, specifičnost, PNV in NNV PET-CT za bolnike s klinično sliko so bili 98,5 %, 90,9 %, 98,5 %, 90,9 % ter 100 %, 90 %, 95,8 % in 100 % pri asimptomatskih bolnikih s povečanimi vrednostmi S100 B. Redno spremljanje serumskega S100 B pri bolnikih s KM omogoča odkritje napredovale bolezni pri asimptomatskih bolnikih. Uspešnost metode je večja, če bolnike napotimo na PET-CT, kadar imajo povečane vrednosti S100 B.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3629; Prenosov: 826
.pdf Celotno besedilo (159,52 KB)

110.
Predstavitev Oddelka za molekularno diagnostiko
Srdjan Novaković, 2005, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2721; Prenosov: 749
.pdf Celotno besedilo (63,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh