Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Mo%C5%BEina Eva) .

71 - 80 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-094 : vzorec št. 2022/00291
Andreja Kavčič, Eva Groznik, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Apriona cinerea
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2022; Ogledov: 269; Prenosov: 0

72.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-093 : vzorec št. 2022/00243
Andreja Kavčič, Simon Zidar, Eva Groznik, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, sibirska svilena kokljica, Dendrolimus sibiricus
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2022; Ogledov: 362; Prenosov: 0

73.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-092 : vzorec št. 2022/00242
Andreja Kavčič, Simon Zidar, Eva Groznik, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, sibirska svilena kokljica, Dendrolimus sibiricus
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2022; Ogledov: 385; Prenosov: 0

74.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-091 : vzorec št. 2022/00241
Andreja Kavčič, Simon Zidar, Eva Groznik, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, sibirska svilena kokljica, Dendrolimus sibiricus
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2022; Ogledov: 340; Prenosov: 0

75.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-090 : vzorec št. 2022/00239
Andreja Kavčič, Simon Zidar, Eva Groznik, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, sibirska svilena kokljica, Dendrolimus sibiricus
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2022; Ogledov: 370; Prenosov: 0

76.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-089 : vzorec št. 2022/00240
Andreja Kavčič, Simon Zidar, Eva Groznik, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, sibirska svilena kokljica, Dendrolimus sibiricus
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2022; Ogledov: 367; Prenosov: 0

77.
Vrednotenje genskih virov navadnega (Phaseolus vulgaris L.) in turškega (Phaseolus coccineus L.) fižola s pomočjo morfometričnih parametrov
Eva Sinkovič, 2018, magistrsko delo

Povzetek: V sklopu magistrskega dela smo v Slovenski rastlinski genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije, s pomočjo morfometričnih parametrov ovrednotili zbirki genskih virov navadnega (Phaseolus vulgaris L.) in turškega fižola (Phaseolus coccineus L.). S predpisanimi deskriptorji (UPOV, CPVO, IBPGR, Phaselieu) za semena vrst Phaseolus sp., smo skupno okarakterizirati 953 akcesij navadnega in 47 akcesij turškega fižola. Pri vsaki akcesiji smo na 10 polno razvitih in nepoškodovanih semenih vrednotili 6 kvantitativnih (numeričnih) parametrov: dolžino semena; širino semena; višino semena; razmerje dolžina/višina; razmerje višina/širina; in maso 100 oz. 10 semen. Pri navadnem fižolu smo določili maso na 100, pri turškem pa na 10 semenih. V nadaljevanju smo semena vrednotili z 8 kvalitativnimi (opisnimi) parametri: barva semena; število barv na semenu; primarna barva semena; sekundarna barva semena; razporeditev sekundarne barve na semenu; ožiljenost semena; oblika semena; ter barva in vzorec na plašču semena. Za vsako akcesijo smo posneli vzorčno fotografijo visoke ločljivosti. Na osnovi rezultatov 6 numeričnih parametrov smo za akcesije navadnega fižola pojasnili njihov geografski izvor. Pri vrednotenju turškega fižola, so se akcesije na osnovi 6 numeričnih parametrov najbolj razlikovale v masi 10 semen. Na osnovi rezultatov 8 opisnih parametrov, sta se pri navadnem in turškem fižolu izoblikovali dve skupini. Prva je zajemala akcesije s primarno in sekundarno barvo, druga pa semena le s primarno barvo svetlih ali temnih odtenkov. Na osnovi vseh 14 morfometričnih parametrov, sta se pri obeh zbirkah genskih virov fižola izoblikovali dve skupini. Prva skupina je zajemala akcesije Andskega in druga Srednje Ameriškega izvora.
Ključne besede: navadni fižol, turški fižol, genska banka, morfometrični parametri
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 219
URL Povezava na celotno besedilo

78.
79.
Testa QuantiFERON TB in TB Plus v Sloveniji v obdobju 2008–2019
Urška Skamen, Eva Sodja, Marija Žolnir-Dovč, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišča: Test QuantiFERON TB (QFT TB) je prvenstveno namenjen za odkrivanje latentne (LTBI) okužbe z bacili tuberkuloze (TB). Članek obsega retrospektivno analizo rezultatov testa QFT TB v Sloveniji med letoma 2008 in 2019, opozarja na vplive predanalitskih dejavnikov na rezultate testa ter govori o razlogih za nastanek nejasnih rezultatov in o občutljivosti testa pri bolnikih z aktivno obliko TB. Metode: V obdobju 2008–2019 smo v Laboratoriju za mikobakterije Klinike Golnik s testom QFT TB testirali 29.352 vzorcev krvi bolnikov iz različnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Na rezultatih testa QFT TB smo izvedli retrospektivno analizo. Rezultati: Delež pozitivnih rezultatov testa QFT TB se z leti postopno znižuje. V letu 2008 je znašal 20,8 %, v letu 2019 pa 10,7 %, kar pomeni, da je v zadnjih dvanajstih letih upadel za 48,6 %. Največjo težavo predstavljajo nejasni rezultati (letno povprečno 4,3 %), saj so za zdravnika nepovedni. Občutljivost testa QFT TB pri bolnikih z aktivno obliko TB je 82,9 %, kar je primerljivo s podatki iz tujine. Zaključek: Pomembno je, da pri odvzemu in pošiljanju krvi dosledno sledimo navodilom, saj je test QFT TB zelo občutljiv na predanalitske dejavnike in klinično stanje preiskovancev. Delež pozitivnih rezultatov testa QFT TB z leti pospešeno upada, kar je povezano z napori za omejitev širjenja TB in upadom primerov aktivne TB v naši državi.
Ključne besede: tuberkuloza - 2008-2019, Mycobacterium tuberculosis - 2008-2019, latentna tuberkuloza - 2008-2019, Slovenija, test QuantiFERON TB, predanalitski dejavniki, nejasen rezultat
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2022; Ogledov: 577; Prenosov: 185
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

80.
Priporočila za zobozdravstveno obravnavo odraslih bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem
Aleš Fidler, Aleksandar Aničin, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Boris Gašpirc, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Marko Kuralt, Boštjan Lanišnik, Romana Mance Kristan, Jošt Pavčič, Luka Prodnik, Peter Pukl, Tadej Ostrc, Milan Kuhar, Eva Skalerič, Robert Šifrer, Valerija Skopec, Primož Strojan, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Priporočila za zobozdravstveno obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu (RGV) v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem sledijo priporočilom The Royal College of Surgeons of England v sodelovanju z The British Society for Disability and Oral Health, dopolnjujejo Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Namen priporočil je prepre-čevanje oz. zmanjšanje zapletov v ustni votlini, ki nastanejo zaradi obsevanja. Opredeljujejo način zobozdravstvene oskrbe pred, med in po zdravljenju raka na vseh treh nivojih zobozdra-vstvene oskrbe, kar zagotavlja njeno pravočasnost in dostopnost. Priporočila predstavljajo poenoteno mnenje vseh deležnikov na področju zobozdravstvene obravnave bolnikov z RGV v državi.
Ključne besede: onkologija, zobozdravstvena obravnava, obsevanje, ustna votlina, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 583; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh