Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Mo%C5%BEina Eva) .

11 - 20 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
First record of the northern spruce bark beetle, Ips duplicatus (Sahlberg, 1836), in Slovenia
Andreja Kavčič, Zina Devetak, Barbara Piškur, Eva Groznik, Maarten De Groot, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The northern spruce bark beetle, Ips duplicatus (Sahlberg), has invaded Central Europe in the past century and continues to spread southwards and westwards. It has caused damage in some parts of Europe in recent decades and poses a serious threat to spruce forests across the continent. From 2018 to 2021, we conducted intensive monitoring to determine the status of I. duplicatus in Slovenia. We used different types of traps and pheromone lures that attract I. duplicatus beetles and took bark samples from bark beetle-infested trees. Of the 26 traps used during the four years of monitoring, I. duplicatus was found in 16 traps in the central part of Slovenia in 2020. Adult beetles were caught in traps containing both I. typographus and I. duplicatus lures. The identity of this species was confirmed using morphological keys and molecular methods. One to five I. duplicatus beetles were found per trap, totaling 25 specimens. However, we did not confirm any I. duplicatus in samples taken from trees in 2021. We conclude that I. duplicatus is present in Slovenia, but our results suggest that the species is only present locally and that the population is small.
Ključne besede: biological invasions, forest pests, temperate forests, conifers, damage, forest pest monitoring, confirmation
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom
Martina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek

Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 402; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
16.
17.
18.
Podaljšana diagnostična obravnava bolnice z rakom pljuč : klinični primer
Dominik Časar, Eva Pribožič, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: V prispevku poročamo o kliničnem primeru bolnice s slučajno odkrito sumljivo lezijo v pljučih, pri kateri je prišlo do pomembno podaljšane diagnostične obravnave in odloženega pričetka zdravljenja zaradi sočasne obravnave poškodbe hrbtenice in okužbe s COVID.
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (93,41 KB)

19.
Zdravljenje bolnikov z lokoregionalno napredovalim rakom pljuč
Eva Ćirić, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: V skupino bolnikov z lokoregionalno napredovalim rakom pljuč (LRNRP) uvrščamo bolnike brez oddaljenih hematogenih zasevkov in s prisotnimi zasevki v regionalnih bezgavkah ter tiste z bodisi velikimi primarnimi tumorji ali pa takšnimi, ki vraščajo v pomembne torakalne organe. Pred pričetkom zdravljenja je zelo pomembna dobro opravljena diagnostika, ki zanesljivo opredeli TNM stadij bolezni. LRNRP je pri bolnikih v dobrem stanju zmogljivosti in brez komorbiditet, ki pomembneje okvarjajo organe, potencialno ozdravljiva bolezen, če le obseg bolezni ni prevelik. Pri takih bolnikih se tako odločamo za radikalno zdravljenje, ki lahko vključuje kirurgijo, obsevanje in različne vrste sistemskega zdravljenja, kot so kemoterapija, imunoterapija ter tarčna zdravila. Pri bolnikih, pri katerih radikalno zdravljenje ni možno, prihaja v poštev sistemsko zdravljenje kot pri metastatskih bolnikih in/ali paliativno obsevanje. Zdravljenje bolnikov z drobnoceličnim LRNRP se razlikuje od zdravljenja bolnikov z nedrobnoceličnim LRNRP predvsem v tem, da nikoli ne vključuje kirurgije, da od sistemskega zdravljenja v poštev prihaja le kemoterapija ter v tem, da se po uspešno zaključenem zdravljenju s kemoradioterapijo odločamo še o profilaktičnem obsevanju celotnih možganov, saj drobnocelični rak pljuč zelo pogosto zaseva v možgane
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (97,53 KB)

20.
Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh