81. |
82. Dedni rak dojk in jajčnikovJanez Žgajnar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marko Hočevar, Cvetka Bilban-Jakopin, Katarina Lokar, Srdjan Novaković, Vida Stegel, Miljeva Rener, Aleš Vakselj, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1709; Prenosov: 467 Celotno besedilo (213,19 KB) |
83. Prevalenca mutacije gena BRCA2 pri moških z rakom dojke v SlovenijiBarbara Černivc, Nikola Bešić, Katarina Lokar, Mateja Krajc, Srdjan Novaković, Cvetka Bilban-Jakopin, Marko Hočevar, Janez Žgajnar, 2006, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1754; Prenosov: 396 Celotno besedilo (51,57 KB) |
84. |
85. |
86. Genetsko svetovanje in testiranje pri slovenskih družinah z rakom dojk in/ali jajčnikovMateja Krajc, Janez Žgajnar, Nikola Bešić, Marko Hočevar, Cvetka Bilban-Jakopin, Katarina Lokar, Srdjan Novaković, Vida Stegel, Miljeva Rener, Aleš Vakselj, Erik Teugels, Jacques De Grève, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1904; Prenosov: 511 Celotno besedilo (613,34 KB) |
87. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkSimona Borštnar, Ana Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2019, strokovni članek Ključne besede: smernice, rak dojke, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3350; Prenosov: 957 Celotno besedilo (193,88 KB) |
88. Dedni rak dojk in/ali jajčnikov : ambulanta za onkološko genetsko svetovanjeMateja Krajc, Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Ana Blatnik, Erik Škof, Alenka Vrečar, Natalija Klopčič, Amela Duratović Konjević, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje je namenjena posameznikom in družinam, kjer se rak pojavlja pogosteje in ko je genetski izvid pomemben za načrtovanje zdravljenja rakave bolezni. Dejavnost izvaja multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo zdravniki različnih specializacij, medicinska sestra, molekularni biolog in psiholog. Ključne besede: genetsko svetovanje, rak dojke, rak jajčnikov, dedni rak Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2884; Prenosov: 758 Celotno besedilo (1,38 MB) |
89. Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populacijiVesna Zadnik, Mateja Krajc, 2018, strokovni članek Povzetek: Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk. Ključne besede: rak dojke, preventivna mamografija, individualna ogroženost, računalniški programi Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3572; Prenosov: 906 Celotno besedilo (139,26 KB) |
90. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega telesaBarbara Šegedin, Sebastjan Merlo, Špela Smrkolj, Sonja Bebar, Ana Blatnik, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Barbara Gazić, Andreja Gornjec, Borut Kobal, Mateja Krajc, Ksenija Strojnik, Manja Šešek, Erik Škof, Iztok Takač, Aleš Vakselj, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2018, strokovni članek Ključne besede: maternično telo, maternična sluznica, maternica, rak (medicina), histopatologija, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3324; Prenosov: 992 Celotno besedilo (1,23 MB) |