1. Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Robert Brus, Filip Mehmedovič, Nika Žgur, 2018 Povzetek: Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto. Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekti, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 1608; Prenosov: 1055
Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017 Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste. Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 2830; Prenosov: 347
Celotno besedilo (834,24 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. Analysis of the influece of ungulates on the regeneration of Dinaric fir-beech forests in the research site Trnovec in the Kočevje forest managementregionKristjan Jarni, Dušan Robič, Andrej Bončina, 2004 Povzetek: In the period 1970-2000, 152 fenced-in areas were built in the Kočevje Forest Management Region with an aim to protect tree seedlings and saplings from ungulatesć activity and to monitor the influence of roe and red deer on natural regeneration. The average surface area of fenced areas is 0.71 ha. Using the pair comparison technique (fenced vs. unfenced areas), the structureand the composition of the natural regeneration of tree species as well as complete shrub and herb vegetation were analysed in the research site Trnovec. Furthermore, the vegetation was investigated using the Braun-Blanquetmethod. The research results show significant differences between fenced and unfenced areas, both in tree species composition and in theheight structure of the sapling community. In fenced areas the total numberof saplings taller than 50 cm is higher and an increase is also evident in the number of saplings of silver fir Abies alba, sycamore Acer pseudoplatanus, elm Ulmus glabra and other minor tree species. There are also significant differences in species composition and in the abundance of plant species in the herb layer. The results show that natural regeneration of Dinaric fir-beech forests is successful, provided the influence of ungulates is excluded. Ključne besede: natural forest regeneration, Fagus sylvatica, roe deer, fir-beech forest, Abies alba, fenced area, seedling browsing, Kočevje forest region, research site Trnovec DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1626; Prenosov: 482
Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Sexual dimorphism and distribution OF Daphne laureola L. in the Bohor areaMiha Jagrič, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2013 Povzetek: Gynodioecious Daphne laureola L. is one of six species of the genus Daphne L. native to Slovenia. The main goals of this research were to determine the distribution of Daphne laureola in the Bohor area, the sexual structure of populations and its correlation with site conditions, and whether morphological differences exist between females and hermaphrodites beyond those of flower structure. Four research plots located on the north side of Bohor were selected - two in each altitude range. A total of 277 plants were studied to determine the sexual structure of the populations, 90 of which were additionally studied for sexual dimorphism. The species was recorded for the first time in quadrant 9959/1 of the Central European flora mapping grid, extending its previously known distribution. The share of female plants was between 3.17% and 47.17% and was lower at higher altitudes. The frequency of plants, morphological traits, and the proportion of female individuals are highly correlated with environmental factors. Plants bore more flowers at higher altitudes, and leaves were longer, with rounder tips and sharper bases.The majority of morphological differences between females and hermaphrodites were minor and not statistically significant. DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1631; Prenosov: 749
Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Resin yield of Pinus nigra and Pinus sylvestris in the Slovenian KarstRobert Brus, Kristjan Jarni, Miha Brecelj, Domen Gajšek, 2018 Povzetek: The aim of our research was to study the impact of various environmental factors on the resin production of pines in the Slovenian Karst. Five plots were established % three in Pinus nigra (Arnold) stands and two in Pinus sylvestris (L.) stands. On each plot, the 19-20 most vigorous dominant or codominant trees with a minimum diameter at breast height (DBH) of 20 cm were selected and their resin yield analysed in 2012. Resin yield in P. nigra was considerably higher than that in P. sylvestris. The average resin yield per tree during the study period of 102 days was 1.144 kg for P. nigra and 0.612 for P. sylvestris. There were substantial differences in resin yield among individual trees in the study period: 0.336-2.487 kg for P. nigra and 0.249-1.270 kg for P. sylvestris. The resin yield in P. nigra was considerably higher for the trees with larger DBH, while this was not the case in P. sylvestris. Tree species was the most important factor in resin yield. Increased precipitation resulted in higher resin yields on most plots, whereas better site productivity positively affected resin yield on all P. nigra plots but not on P. sylvestris plots. Ključne besede: Black pine, Scots pine, resin production, resin yield, Slovenian Karst DiRROS - Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 1669; Prenosov: 794
Celotno besedilo (1,78 MB) |
9. |
10. Uspevanje omorike (Picea omorika (Pančić) Purk.) v generativnem semenskem nasadu Počivalnik pri PostojniSebastian Bambič, Kristjan Jarni, Gregor Božič, Robert Brus, 2020 Povzetek: Omorika (Picea omorika (Pančić) Purk.) je endemična drevesna vrsta z Balkanskega polotoka, ki dobro uspeva tudi v Sloveniji in bi bila na nekaterih rastiščih v manjših deležih lahko zanimiva alternativa navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.). Raziskavo smo opravili v nasadu omorike pod vrhom hriba Počivalnik med Uncem in Postojno. Drevesa so bila posajena leta 1988 in so zdaj v fazi drogovnjaka. Izmerili smo jim prsni premer in ocenili zdravstveno stanje. Izračunali smo deleže dreves različnih zdravstvenih stanj za posamezne provenience in fenotipe, izdelali model nasada, napravili analizo variance in post hoc test. Ugotovili smo, da imajo provenience velik vpliv na vitalnost dreves, ne pa tudi na debelinski prirastek. Vitalnost dreves se prav tako razlikuje med posameznimi fenotipi. Korelacijo med fenotipi in prsnimi premeri smo potrdili pri dveh od petih fenotipov (B; tip 'semidichotomy', C; tip 'serbica'). Vpliv fenotipa na debelinski prirastek je v različnih proveniencah različen. Glede na našo raziskavo bi bil ob morebitni uporabi za Dinarski kras v Sloveniji najprimernejši semenski material provenience Šargan, najprimernejša fenotipa pa C (tip 'serbica') in F (tip 'argentea'), oba sicer najbolj zaželena tudi v hortikulturi. Ključne besede: Picea omorika, provenienca, fenotip, vitalnost, ujma, pogozdovanje DiRROS - Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 268; Prenosov: 103
Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|