Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: V zdravljenju razsejanega, na kastracijo občutljivega raka prostate (rKObRP) v zadnjem desetletju doživljamo pomembne spremembe. Prvim ugotovitvam, da imajo zlasti bolniki s primarno razsejanim rakom prostate z visokim bremenom bolezni korist od intenziviranja osnovnega odtegnitvenega hormonskega zdravljenja (ADT) z zgodnjo uvedbo citostatika docetaksela, so se kmalu priključili izsledki raziskav, ki so praktično enako dobrobit pokazali tudi ob intenziviranju ADT z dodatkom novejših zaviralcev androgenih signalnih poti (ARTA). Izkazalo se je, da imajo od intenziviranega zdravljenja z ADT + ARTA klinično korist vsi bolniki z rKObRP, ne glede na breme ali agresivni potencial bolezni. Kombinacija ADT + ARTA je tako postala novi standard sistemskega zdravljenja bolnikov z rKObRP. Izsledki najnovejših raziskav pa kažejo, da imajo zlasti bolniki z visokim tveganjem za slabši potek bolezni dodatno korist od trojne kombinacije ADT + docetaksel + ARTA, vendar je ta kombinacija zaradi zahtevnosti zdravljenja zaenkrat priporočena le manjšemu deležu bolnikov s rKObRP. Ker intenzivirano sistemsko zdravljenje z vsemi neželenimi učinki spremlja vse daljša obdobja življenja bolnikov z rKObRP, potrebujemo dobro oceno kakovosti življenja teh bolnikov, saj jim le ob specifičnem zdravljenju, ki je dopolnjeno z ustrezno podporno oskrbo, lahko zagotovimo željene učinke zdravljenja.
Ključne besede: rak prostate, onkološko zdravljenje, kastracija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 91
Celotno besedilo (253,38 KB)

Povzetek: CIPN je disfunkcija perifernega živčevja kot posledica zdravljenja z enim ali s kombinacijo več citostatikov. Najpogostejši povzročitelji CIPN so taksani, derivati platine in vinka alkaloidi, njihovi vzročni mehanizmi CIPN se razlikujejo in so vezani na njihovo cititoksično aktivnost. CIPN se najpogosteje kaže s simptomatiko senzoričnega sistema, redkejše so motorične motnje in motnje avtonomnega živčnega sistema. Dejavniki tveganja za CIPN so splošni, ki jih dobro poznamo in jih do določene mere lahko tudi zamejimo, genetski dejavniki tveganja pa so aktualno predmet intenzivnih raziskav. Patofiziološki procesi nastanka CIPN so delno poznani, gre za več prekrivajočih se mehanizmov, ki povzročijo okvare na nivoju živčnih končičev, aksonske okvare, motnje senzoričnih ganglijev pa tudi okvaeo hrbtenjače. V patofiziološke mehanizme nastanka CIPN se vpletajo tudi nevro-imunski procesi. Diagnoza CIPN je klinična, v pomoč so lahko specifični vprašalniki za oceno kvalitete življenja, objektivni metoda ocene CIPN je EMG. CIPN ima praviloma reverzibilen potek, v posameznih primerih pa ugotavljamo kronično ireverzibilno stanje. Za zdravljenje CIPN uporabljamo v večji meri nefarmakološke ukrepe, v hujših primerih pa tudi medikamentozno podporo z gabapentinom, pregabalinom ter z amitriptilinom.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 101
Celotno besedilo (81,44 KB)

Povzetek: Background: Prevalence of complement deficiencies (CDs) is markedly higher in Slovenian primary immunodeficiency (PID) registry in comparison to other national and international PID registries. Objective: The purposes of our study were to confirm CD and define complete and partial CD in registered patients in Slovenia, to evaluate frequency of clinical manifestations, and to assess the risk for characteristic infections separately for subjects with complete and partial CD. Methods: CD was confirmed with genetic analyses in patients with C2 deficiency, C8 deficiency, and hereditary angioedema or with repeated functional complement studies and measurement of complement components in other CD. Results of genetic studies (homozygous subjects vs. heterozygous carriers) and complement functional studies were analyzed to define complete (complement below the level of heterozygous carriers) and partial CD (complement above the level of homozygous patients). Presence of characteristic infections was assessed separately for complete and partial CD. Results: Genetic analyses confirmed markedly higher prevalence of CD in Slovenian PID registry (26% of all PID) than in other national and international PID registries (0.5–6% of all PID). Complement functional studies and complement component concentrations reliably distinguished between homozygous and heterozygous CD carriers. Subjects with partial CD had higher risk for characteristic infections than previously reported. Conclusion: Results of our study imply under-recognition of CD worldwide. Complement functional studies and complement component concentrations reliably predicted risk for characteristic infections in patients with complete or partial CD. Vaccination against encapsulated bacteria should be advocated also for subjects with partial CD and not limited to complete CD.
Ključne besede: complement deficiency, primary immunodeficiency, laboratory analysis, genetic analysis, clinical manifestations
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2020; Ogledov: 1373; Prenosov: 599
Celotno besedilo (1000,60 KB)

Ključne besede: dojke, rak (medicina), patologija, epidemiologija, diagnostika, zdravljenje, rehabilitacija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 10.08.2020; Ogledov: 1748; Prenosov: 586
Celotno besedilo (5,91 MB)

Ključne besede: rak ledvic, tarčna zdravila, bolniki, onkološki bolniki, vodniki
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2020; Ogledov: 1739; Prenosov: 457
Celotno besedilo (924,47 KB)