81. Deset let Državnega presejalnega programa za raka dojk DoraKatja Jarm, Kristijana Hertl, Mateja Krajc, Cveto Šval, Veronika Kutnar, Mateja Kurir-Borovčić, Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Maksimiljan Kadivec, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske unije pozvala, da jih vzpostavijo do leta 2008. V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske iz
ciljne skupine. Ženske v starosti od 50 do 69 let so vsaki dve leti pisno vabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od leta 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih
enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno- diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje raka, odkritega v presejanju. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Značilnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov, od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa.
Ključne besede: presejalni programi, rak dojk, presejalni register
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 1389; Prenosov: 409
 Celotno besedilo (322,91 KB) |
82. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom zunanjega spolovilaSebastjan Merlo, Nina Kovačević, Barbara Šegedin, Tina Arnež, Sonja Bebar, Barbara Gazić, Andreja Gornjec, Borut Kobal, Manja Šešek, Maja Pakiž, Erik Škof, Iztok Takač, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2020, strokovni članek Ključne besede: zunanje spolovilo, rak (medicina), diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 1225; Prenosov: 396
Celotno besedilo (745,40 KB) |
83. Pregled obravnave bolnikov s kožnim melanomom v Sloveniji za incidenčna leta 2011-2016Vesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, Tina Žagar, Frančiška Škrlec, Katarina Lokar, Agata Čampa, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: register raka, kožni melanom, incidenca
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 341
Celotno besedilo (5,32 MB) |
84. |
85. 70 years of the Slovenian Cancer Registry : knowledge, quality, applicabilityAmela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Nika Bric, Vesna Zadnik, 2020, ni določena Ključne besede: onkologija, rak (medicina), registri, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 1381; Prenosov: 434
Celotno besedilo (6,30 MB) |
86. 70 let Registra raka Republike Slovenije : znanje, kakovost, uporabnostAmela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Nika Bric, Vesna Zadnik, 2020, strokovna monografija Ključne besede: onkologija, rak (medicina), registri, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 1240; Prenosov: 568
Celotno besedilo (6,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
87. |
88. |
89. Ocena delazmožnosti onkoloških bolnikov : pogled specialista družinske medicine in specialista medicine dela, prometa in športaVesna Pekarović-Džakulin, 2018, ni določena Povzetek: Rak spada med najpogostejše bolezni našega časa. V Sloveniji vsako leto zboli za rakom že okoli 13.500 ljudi . S starostjo se nevarnost bolezni povečuje. Toda, ne pozabimo, med nami živi okoli sto tisoč bolnikov in bolnic z rakom, kar pomeni, da rak ni več smrtna, ampak kronična bolezen. Prav staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe pa nas postavljata pred pomembno dilemo o tem, ali je delo za »onkološkega« bolnika škodljivo ali pa morda celo koristno. Delo lahko človeku predstavlja pomemben del samospoštovanja, mu nudi socialno okolje in finančni zaslužek, kar je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja in rehabilitacije. Ocenjevanje delazmožnosti bolnika, ki je prebolel raka, je za zdravnika pogosto težavno, saj se mora odločati med dostopnimi objektivnimi medicinskimi izvidi in posameznikovim osebnim doživljanjem bolezni ter njegovimi pričakovanji.
Ključne besede: onkologija, bolnik z rakom, zmožnost za delo, medicina dela, družinska medicina
Objavljeno v DiRROS: 03.12.2020; Ogledov: 1146; Prenosov: 318
Celotno besedilo (74,85 KB) |
90. Hereditary angioedema due to C1-inhibitor deficiency in Macedonia : clinical characteristics, novel SERPING1 mutations, and genetic factors modifying the clinical phenotypeVesna Grivčeva-Panovska, Mitja Košnik, Peter Korošec, Slađana Andrejević, Ljerka Karadža-Lapić, Matija Rijavec, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Objective: Hereditary angioedema due to C1 inhibitor deficiency (C1-INH-HAE) is a rare disease, characterized by swellings. We aimed to characterize on a clinical and molecular basis C1-INH-HAE patients in the Republic of Macedonia. Results: All 15 patients from six unrelated families were diagnosed with C1-INHHAE type I, with a mean age of symptom onset of 11 years and an average delay of diagnosis of 7 years. Patients reported on average 31 angioedema attacks/year, with a median clinical severity score (CSS) of 7. We identified three known mutations, and two mutations (c.813_818delCAACAA and c.1488T>G) were reported for the first time. To address the genotype-phenotype association, a pooled analysis including 78 C1-INH-HAE south-eastern European patients was performed, with additional analysis of F12-46C/T and KLKB1- 428G/A polymorphisms. We demonstrated that patients with nonsense and frameshift mutations, large deletions/insertions, splicing defects, and mutations at Arg444 exhibited an increased CSS compared with missense mutations, excluding mutations at Arg444. In addition, the CC F12-46C/T polymorphism was suggestive of earlier disease onset. Discussion: Genetic analysis helped identify the molecular basis of C1-INH-HAE given that causative mutations in SERPING1 were detected in all patients, including an infant before the appearance of clinical symptoms. We identified two novel mutations and further corroborated the genotype-phenotype relationship, wherein mutations with a clear effect on C1-INH function predispose patients to a more severe disease phenotype and CC F12-46C/T predisposes patients to earlier disease onset.
Ključne besede: hereditary angioedemas -- genetics -- Macedonia, C1 inhibitor, SERPING1 gene, C1 inhibitor, SERPING1 gene
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2020; Ogledov: 1267; Prenosov: 280
 Povezava na datoteko |
