41. Breme kožnega melanoma v Sloveniji in kazalniki kakovosti obravnave : poročilo nacionalnega kliničnega registra kožnega melanoma za obdobje 2017-2021Vesna Zadnik, Katarina Lokar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo leta 2018 v okviru Registra raka Republike Slovenije vzpostavili prvi nacionalni onkološki klinični register – klinični register kožnega melanoma. Poleg kazalnikov bremena raka (incidence, prevalence in preživetja), ki jih že 70 let spremljamo v okviru nacionalnega Registra raka, lahko sedaj na populacijski ravni merimo tudi kazalnike kakovosti obravnave bolnikov z melanomov. Kožni melanom sodi med rake, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. Število novo zbolelih že presega mejo 600 oseb letno s čimer zavzema kožni melanom 6. mesto med vsemi novo odkritimi raki. Tako po incidenci, kot po umrljivosti je Slovenija zelo visoko na lestvici evropskih držav; po preživetju pa se uvrščamo nad evropsko povprečje. Kazalniki kakovosti obravnave in skladnosti obravnav s smernicami so na voljo za zbolele od leta 2017 naprej. Stroka si je že postavila ciljne vrednosti za vsakega od definiranih kazalnikov - kar nekaj postavljenih ciljev ostaja še pred nami
Ključne besede: rak kože, melanom, register raka
Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (325,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. Leaching and geochemical modelling of an electric arc furnace (EAF) and ladle slag heapMojca Loncnar, Ana Mladenovič, Vesna Zalar Serjun, Marija Zupančič, Hans A. van der Sloot, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Old metallurgical dumps across Europe represent a loss of valuable land and a potential threat to the environment, especially to groundwater (GW). The Javornik electric arc furnace (EAF) and ladle slag heap, situated in Slovenia, was investigated in this study. The environmental impact of the slag heap was evaluated by combining leaching characterization tests of landfill samples and geochemical modelling. It was shown that throughout the landfill the same minerals and sorptive phases control the leaching of elements of potential concern, despite variations in chemical composi- tion. Although carbonation of the disposed steel slags occurred (molar ratio CO3/(Ca+Mg) = 0.53) relative to fresh slag, it had a limited effect on the leaching behaviour of elements of potential concern. The leaching from the slag heaps had also a limited effect on the quality of the GW. A site-specific case, however, was that leachates from the slag heap were strongly diluted, since a rapid flow of GW fed from the nearby Sava River was observed in the landfill area. The sampling and testing approach applied provides a basis for assessing the long-term impact of release and is a good starting point for evaluating future management options, including beneficial uses for this type of slag.
Ključne besede: EAF slag, field verification, geochemical modelling, ladle slag, leaching, release prediction, steel slag heap
Objavljeno v DiRROS: 28.04.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 195
Celotno besedilo (4,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
43. |
44. Načrtovano komuniciranje med epidemijo covid-19 kot del aktivnosti, s katerimi smo uspeli ohraniti udeležbo žensk v programu DORA nad 70%Amela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, mediji
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 100
Celotno besedilo (39,61 KB) |
45. Epidemiologija raka prostateVesna Zadnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom prostate na svetu zbolelo več kot 1,4 milijona moških, kar je 14 % vseh zbolelih za rakom. Breme raka prostate, predvsem incidenca, je odvisno od intenzivnosti rabe testa za določanje za prostato specifičnega antigena (PSA) pri zdravih moških v populaciji. Breme raka prostate v Sloveniji je v primerjavi z Evropo nekoliko nad povprečjem. V obdobju 2015−2019 je v Sloveniji povprečno letno za rakom prostate zbolelo 1.676 moških (162,8/100.000), umrlo pa 434 (42,1/100.000). Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 15.922 bolnikov, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka prostate. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnikov, zbolelih v letih 2012−2016, je bilo 93-%. Kljub številnim epidemiološkim raziskavam zaenkrat še vedno premalo vemo o etiologiji raka prostate. Letos smo v Evropski uniji revidirali dosedanja strokovna dognanja o učinkovitosti uporabe PSA v organiziranem presejanju za raka prostate. Novi dokazi bodo predstavljali osnovo za pripravo priporočil za uvedbo populacijskega presejanja v državah članicah. Do takrat pa odločitev o tem, ali uporabiti ali ne presejalni test PSA pri zdravih, asimptomatskih moških, ostaja odgovornost zdravnika, skupaj z vsemi prednostmi in možnimi zapleti seznanjenega moškega.
Ključne besede: rak prostate, epidemiologija, register raka
Objavljeno v DiRROS: 02.02.2023; Ogledov: 334; Prenosov: 102
Celotno besedilo (126,76 KB) |
46. Odlično zadovoljstvo žensk s programom DORA : rezultati anonimne anketeMateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Vesna Škrbec, Cveto Šval, Kristijana Hertl, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 102
Celotno besedilo (47,70 KB) |
47. |
48. Breme raka glave in vratu ter trendiVesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom glave in vratu po svetu zbolelo skoraj milijon ljudi, umrlo pa jih je 467.000. V Evropi je največja incidenca in umrljivost na vzhodu celine, Slovenija se po incidenci in umrljivosti raka glave in vratu uvršča v evropsko povprečje. V Sloveniji je v obdobju 2015–2019 za rakom glave in vratu povprečno letno zbolelo 471 oseb, kar je 3 % vseh rakavih bolezni v Sloveniji. Bolezen je pogostejša pri moških, kjer je na petem mestu po pogostosti med vsemi rakavimi obolenji. Breme bolezni s časom pri moških pada, pri ženskah pa stagnira. Pri večini bolnikov raka glave in vratu odkrijemo v starosti od 55 do 70 let, ko se bolezen že razširi v regijske bezgavke. Preživetje bolnikov z rakom glave in vratu se postopno veča – več kot polovica današnjih bolnikov preživi 5 let po diagnozi. Najpomembnejši prognostični dejavnik je stadij ob diagnozi.
Ključne besede: rak glave in vratu, breme raka, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 328; Prenosov: 88
Celotno besedilo (138,57 KB) |
49. Kakovost obravnave bolnikov – klinični register raka dojkSonja Tomšič, Vesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Za najpogostejših pet rakov smo si v Državnem programu obvladovanja raka (DPOR) zadali vzpostavitev t. i. kliničnih registrov, ki nam bodo z zbiranjem dodatnih podatkov omogočali spremljanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. Eden izmed petih najpogostejših rakov je tudi rak dojk, pri katerem smo začeli z vzpostavljanjem kliničnega registra v letu 2021, v letu 2022 pa v posebno aplikacijo, ki je povezana z osnovnim Registrom raka, vnašamo prve podatke o bolnikih z rakom dojk.
V Kliničnem registru raka dojk bodo posebej usposobljeni koderji Registra raka iz osnovne medicinske dokumentacije zbirali podatke za vse maligne in in situ primere raka dojk pri vseh prebivalcih Slovenije. Dodaten nabor podatkov obsega podrobnejše podatke o diagnostiki, zdravljenju (kirurških posegih, sistemskem zdravljenju, obsevanju) ter več podatkov o bolniku ter bolezni.
Spremljanje kakovosti obravnave bo potekalo preko letnega spremljanja kazalnikov kakovosti in ciljnih vrednosti, ki jih bo v skladu z zadnjimi priporočili za diagnostiko in zdravljenje raka dojk opredelila Strokovna skupina DPOR za raka dojk. Na osnovi podatkov bo strokovna skupina predlagala ukrepe za izboljšanje.
Z vzpostavitvijo kliničnega registra raka dojk pridobivamo bogato zbirko podatkov, ki bo omogočala spremljanje kakovosti obravnave in druge podrobnejše analize primerov raka dojk na nacionalni ravni, s čimer želimo prispevati k izboljšanju izidov bolnikov z rakom dojk v Sloveniji.
Ključne besede: obvladovanje raka, preventivni programi, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 394; Prenosov: 110
Celotno besedilo (70,21 KB) |
50. Rak dojk v številkahVesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom dojk na svetu zbolelo več kot dva milijona žensk, umrlo pa skoraj 700.000. Breme raka dojk v Sloveniji je v primerjavi z Evropo nekoliko pod povprečjem. V obdobju 2015−2019 je v Sloveniji povprečno letno za rakom dojk zbolelo 1.454 žensk (139,7/100.000), umrlo pa jih je 431 (41,4/100.000). Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 19.316 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic, zbolelih v letih 2012−2016, je bilo 87,7 %, kar je primerljivo evropskemu povprečju. Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja ter vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov. Zelo majhen delež rakov dojk (do 5 %) pripisujemo dednim mutacijam genov BRCA1 in BRCA2.
Ključne besede: rak dojk, epidemiologija, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 384; Prenosov: 102
Celotno besedilo (46,40 KB) |
