181. Spregledana korist neoadjuvantne kemoterapije v zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurjaAndrej Žist, Tomaž Milanez, Breda Škrbinc, Vesna Zadnik, Boštjan Šeruga, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rak sečnega mehurja predstavlja tretji najpogostejši malignom genitourinarnega trakta, incidenca in umrljivost za rakom sečnega mehurja pa sta v Sloveniji v porastu. V radikalnem zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurja je ključnega pomena lokoregionalno zdravljenje, bolniki pa so lahko deležni tudi dodatnih koristi od sistemskega zdravljenja s kemoterapijo. Klinične raziskave faze III so pokazale pomembno podaljšanje skupnega preživetja bolnikov, ki so bili zdravljeni s kombinirano neoadjuvantno kemoterapijo na osnovi cisplatina. Kljub njeni jasno dokazani učinkovitosti se neoadjuvantna kemoterapija v vsakodnevni klinični praksi širom po svetu ni uveljavila v zadostni meri. Vsak bolnik z mišično invazivnim rakom sečnega mehurja, ki je zdravljen z namenom ozdravitve in je kandidat za sistemsko zdravljenje, bi moral biti seznanjen z možnostjo zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo. Ključne besede: neoadjuvantna kemoterapija, rak sečnega mehurja, cistektomija Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3405; Prenosov: 821 Celotno besedilo (281,24 KB) |
182. Epidemiologija raka debelega črevesa in dankeMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Debelo črevo in danka sta v zadnjih letih najpogostejše mesto (razen kože), na katerem pri prebivalstvu razvitega sveta, tudi v Sloveniji, nastane ena od rakavih bolezni. Za leto 2008 je ocenjeno, da je za rakom debelega črevesa in danke po svetu zbolelo 1.235.108 ljudi (9,8 % vseh novih primerov raka), umrlo pa 609.051 ljudi. Ocenjujejo, da je v Evropi leta 2008 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 229.229 moških in 203.185 žensk, umrlo pa 110.059 moških in 102.160 žensk. Pri obeh spolih sodi rak debelega črevesa in danke med najpogostejše rakave bolezni; pri moških je bil z 12,8 % na tretjem mestu (za rakom prostate in pljučnim rakom), pri ženskah pa s 13,1 % na drugem, za rakom dojk. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2008 pri nas za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.453 ljudi, od tega 827 moških (83,0/100.000) in 626 žensk (61,0/100.000), umrlo pa 758 bolnic in bolnikov, kar je 13 % vseh smrti zaradi raka. Največ rakov je vzniknilo na debelem črevesu (57 %), 9 % na rektosigmoidni zvezi, 44 % pa jih je nastalo v danki. Incidenca se veča od sredine 50. let prejšnjega stoletja, strmeje v zadnjih dvajsetih letih. Petletno relativno preživetje se postopno izboljšuje zaradi večjega odstotnega deleža zdravljenih bolnikov, izboljšanja operacijske tehnike in več sistemskega zdravljenja, bolezen pa je še vedno pri preveč primerih odkrita v napredovali obliki. V preventivi raka debelega črevesa je najpomembnejši zdrav življenjski slog z vzdrževanjem normalne telesne teže, z nekajenjem, zdravo prehrano in telesno dejavnostjo. K odkrivanju bolezni v začetnem stadiju oz. odstranitvi predrakavih sprememb pa bo največ prispevalo organizirano populacijsko presejanje prebivalcev v programu Svit. Ključne besede: epidemiologija, rak debelega črevesa, rak danke, rak prebavil Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3140; Prenosov: 867 Celotno besedilo (406,25 KB) |
183. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Erik Brecelj, Janja Ocvirk, Ibrahim Edhemović, Ana Jeromen, Franc Anderluh, Mirko Omejc, Stojan Potrč, Borut Štabuc, Maja Marolt-Mušič, Peter Popović, Martina Reberšek, Vesna Zadnik, Jasna But-Hadžić, Blaž Trotovšek, Mateja Krajc, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Neva Volk, Rok Petrič, Matej Bračko, Snježana Frković-Grazio, Nada Rotovnik-Kozjek, 2017, strokovni članek Ključne besede: sistemsko zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, slikovna diagnostika, kirurgija, obsevanje Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4295; Prenosov: 1107 Celotno besedilo (1,10 MB) |
184. Analiza zraka v lakirnici s plinskim kromatografom in masnim spektrometromVekoslav Mihevc, Vesna Tišler, Matjaž Kunaver, Darja Kornhauzer, 1993, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je opisana analiza delovne atmosfere v lakirnici ene izmed pohištvenih proizvodenj v Sloveniji. Adsorbcija substanc iz zraka je potekala na aktivnem oglju, desorbcija pa s stresanjem v ogljikovem disulfidu. Z uporabo GC-MS metode smo v vzorcih določili prisotnost benzena, toulena, butacilena in izomer ksilena. Ključne besede: kemija, kemijska tehnologija, kemijsko inženirstvo, ekologija, inverzna plinska kromatografija, interakcija sistemov, zrak, analiza, lakirnice, delovne razmere, masna spektrometrija, GC-MS metoda Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4766; Prenosov: 1906 Celotno besedilo (563,07 KB) |
185. |
186. |
187. |
188. Primerjava standardnih postopkov izpiranja biocidnih učinkovin iz impregniranega lesaBoštjan Lesar, Polonca Kralj, Daniel Žlindra, Vesna Kancilija, Miha Humar, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izpiranje aktivnih učinkovin iz impregniranega lesa je eden izmed najpomembnejših kriterijev za presojanje uporabnosti zaščitnih pripravkov za zaščito lesa na prostem. V te namene uporabljamo več različnih standardnih in nestandardnih postopkov: SIST EN 84, SIST EN V 1250-2 in priporočilo OEC D. V sklopu te raziskave smo med seboj primerjali izpiranje bakrovih in borovih spojin iz lesa, zaščitenega s pripravki: (a) vodno raztopino bakrovega sulfata, (b) bakeretanolaminskim komercialnim pripravkom Silvanolin, (c) vodno raztopino borove kisline in (d) kombinacijo borove kisline in vodne emulzije voska montana. Globinsko impregnirane vzorce smo izpirali in določili delež izpranega Cu in B. Največji delež biocidov smo izprali iz lesa zmetodo SIST EN 84, najmanj pa z metodo OEC D. Kakorkoli, z vsemi testiranimi metodami smo prišli do istega vrstnega reda pripravkov glede na delež izpranih aktivnih učinkovin iz lesa. Ključne besede: bakrove učinkovine, borove učinkovine, etanolamin, izpiranje, vosek montana, smrekovina, vezava v les Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4497; Prenosov: 1935 Celotno besedilo (309,64 KB) |
189. Wood species of the Central African republic : ash and silica contentNiko Torelli, Mitja Piškur, Vesna Tišler, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izmerjena je bila vsebnost pepela in silicijevega dioksida za 28 tropskih afriških listavcev in ene enokaličnice (Dracaena mannii). Vsebnost pepela je močno variirala. Večina zabeleženih vrednosti se je gibala med 0,3-1,4 %. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri Desplatsia floribunda (4,54 %) in najnižja pri Pachyleasma tessmannii (0,07 %). Pri večini vrst je bil SiO2 določen le v sledeh (manj kot 0,01 %). Njegova vsebnost nad 0,1 % je bila izmerjena le pri Gambea beguei (0,128 %) in Manilkara fouilloyana (0,138 %). Ključne besede: centralnoafriške lesne vrste, vsebnost pepela, vsebnost silikatov Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4160; Prenosov: 1895 Celotno besedilo (166,89 KB) |
190. Changes of ashwood pH-value during conventional dryingAleš Straže, Sandi Torkar, Vesna Tišler, Željko Gorišek, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Changes of pH of sawn wood during conventional drying were studied. Green ashwood boards (Fraxinus excelsior L.), 25.4 mm in thickness, were exposed to 1 month air drying and to kiln drying using 7 schedules, reached by varying temperature (20°C, 30°C and 65°C) and relative air humidity (33% to 90%). Wood samples for pH and moisture content (MC) determination were taken in successive time interval at 3 board`s depths (1/10, 1/3 and 1/2 of thickness).MC was established gravimetrically. pH-value determination of solid wood water system by suspending wood dust into distilled water was used. The lowest used temperature and duration of drying procedure had not significant influence on wood pH. Wood acidification was confirmed at higher drying temperatures (30°C and 65°C), particularly with lower drying rates and prolongation of the procedure. Among all the factors, drying temperature had the greatest impact on the pH-value of wood. Ključne besede: ash-wood, pH-value, drying, drying conditions Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4323; Prenosov: 1894 Celotno besedilo (279,40 KB) |