41. |
42. |
43. |
44. |
45. Degradirana gozdna tla in vegetacijaJože Sušin, 1982, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, gozd, tla, streljarjenje, degradacija tal, talni tipi, dušik, kemične lastnosti tal, onesnaženje, tla, fluor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2603; Prenosov: 603
 Celotno besedilo (649,45 KB) |
46. Foliarna vsebnost hranil smreke na nekaterih najbolj razširjenih rastiščih v Sloveniji na različnih geološko-petrografskih podlagahJanko Kalan, 1980, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, smreka, foliarne analize, smrekove iglice, petrografija, rastišča, kemična analiza
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2685; Prenosov: 648
Celotno besedilo (3,12 MB) |
47. Korenine gozdnih dreves in njihov pomen v gozdnem ekosistemu : raziskovalna nalogaMarjan Zupančič, Dušan Mlinšek, Janko Kalan, Jana Lebez, Hojka Kraigher, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, korenine, sistem, klasifikacija, okolje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2661; Prenosov: 537
Celotno besedilo (4,09 MB) |
48. Proučevanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvahJanko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov.
Ključne besede: tla, gozd, raziskovalna ploskev, raziskava, metoda dela, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4307; Prenosov: 1834
Celotno besedilo (1,02 MB) |
49. Bioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom na podlagi vsebnosti žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevjaJanko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.
Ključne besede: bioindikacija, analiza, iglice, žveplo, ovrednotenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4213; Prenosov: 1835
Celotno besedilo (1,29 MB) |
50. Beneficirana delovna doba gozdnega delavca v neposredni gozdni proizvodnjiJože Fras, Mario Kocijančič, Pavle Kumer, Ivan Rozman, Janko Sušnik, Jernej Ude, Iztok Winkler, 1972, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, beneficirana delovna doba, delovna razmerja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2591; Prenosov: 1289
Celotno besedilo (6,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
