671. Capital-income breeding in male ungulates : causes and consequences of strategy differences among speciesMarco Apollonio, Enrico Merli, Roberta Chirichella, Boštjan Pokorny, Ajša Alagić, Katarina Flajšman, Philip A. Stephens, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: The capital and income breeding concept links energy resources used during reproduction to the timing of their acquisition. During reproduction, capital breeders rely on resources gained previously and accumulated for reproductive investment. By contrast, income breeders use mainly resources collected during the period of reproductive activity. Most commonly, this concept is applied to females; relatively few studies have considered males. Moreover, there has been little attention to the link between the capital-income divide and other aspects of mating strategy. We studied adult males of three wild ungulates with different levels of polygyny. A large dataset (4,264 red deer, 53,619 roe deer, and 13,537 Alpine chamois, respectively) was obtained during 2007-2017 in the whole territory of Slovenia and in the Trento province, Italy. During the rut, body mass loss of males in highly polygynous species was more than twice that of weakly polygynous species: on average, red deer stags lost 19.5%; chamois bucks 16.0%; and roe deer bucks 7.5% of their body mass. This indicates potential for a hitherto unrecognized link between the degree of intrasexual competition and the degree of capital mating. The variability in body mass at the end of the rut was clearly reduced in both highly polygynous species (from 15.1 to 9.4% in red deer, and from 12.5 to 10.5% in chamois), but did not change in roe deer. Finally, roe deer bucks had recovered body mass to that of the pre-rut period by just 2 months after the rut, while red deer stags did not manage to compensate the loss of weight until the end of the year. We suggest that, at least in ungulates, there is a link between the degree of polygyny and that of capital breeding. Males of capital and income breeders underwent body mass changes resulting from different reproductive investment during the rut. Capital breeders lost considerably more weight, and invested a variable amount of energy among individuals or among years, possibly to cope with different environmental or body conditions. In so doing, they ended the rut with poorer but more even condition among individuals.
Ključne besede: capital-income breeding, male reproductive investment, Capreolus capreolus, Cervus elaphus, Rupicapra rupicapra
Objavljeno v DiRROS: 23.09.2020; Ogledov: 1355; Prenosov: 809
 Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
672. Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomihBlanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5235; Prenosov: 1612
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
673. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkoviteLuka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5461; Prenosov: 1687
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
674. Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot SlovenijePia Caroline Adamič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi.
Ključne besede: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2020; Ogledov: 3807; Prenosov: 2226
Celotno besedilo (3,29 MB) |
675. Blind spots in global soil biodiversity and ecosystem function researchCarlos A. Guerra, Anna Heintz-Buschart, Johannes Sikorski, Antonis Chatzinotas, Nathaly Guerrero-Ramírez, Simone Cesarz, Léa Beaumelle, Matthias C. Rillig, Fernando T. Maestre, Manuel Delgado-Baquerizo, Tine Grebenc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Soils harbor a substantial fraction of the world's biodiversity, contributing to many crucial ecosystem functions. It is thus essential to identify general macroecological patterns related to the distribution and functioning of soil organisms to support their conservation and consideration by governance. These macroecological analyses need to represent the diversity of environmental conditions that can be found worldwide. Here we identify and characterize existing environmental gaps in soil taxa and ecosystem functioning data across soil macroecological studies and 17,186 sampling sites across the globe. These data gaps include important spatial, environmental, taxonomic, and functional gaps, and an almost complete absence of temporally explicit data. We also identify the limitations of soil macroecological studies to explore general patterns in soil biodiversity-ecosystem functioning relationships, with only 0.3% of all sampling sites having both information about biodiversity and function, although with different taxonomic groups and functions at each site. Based on this information, we provide clear priorities to support and expand soil macroecological research.
Ključne besede: soil, biodiversity, ecosystem services, blind spots, macroecological research
Objavljeno v DiRROS: 27.08.2020; Ogledov: 1507; Prenosov: 1437
Celotno besedilo (5,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
676. Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultatiMiha Humar, Boštjan Lesar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lesene strehe so v Sloveniji tradicionalne. V časih Valvazorja so bile značilne za pomembnejše stavbe, danes pa se uporabljajo predvsem za kritje planšarskih stanov in objektov v hribovitih predelih severozahodne Slovenije. Ker je lesena kritina draga, želimo življenjsko dobo kritine podaljšati z izbiro materiala in izvedbo detajlov. Streho Golobarske žičnice smo pokrili s strešniki, izdelanimi iz lesa smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Del smrekovih strešnikov je bil termično modificiran in/ali obdelan z vodno emulzijo voskov. S spodnje strani smo v nekaj strešnikov zarezali utore, s tem povečali površino lesa in pospešili sušenje po padavinskih dogodkih. Na strešnike smo namestili opremo za spremljanje vlažnosti lesa. Na podlagi polletnega spremljanja vlažnosti lesa lahko sklepamo, da utori močno skrajšajo čas, ko je vlažnost strešnikov primerna za razkroj. Še bolje se obnese, če strešnike z utori premažemo z vodno suspenzijo voska. Do podobnih zaključkov lahko pridemo tudi pri termično modificiranem lesu.
Ključne besede: les, termična modifikacija, monitoring, vlažnost lesa, klima materiala
Objavljeno v DiRROS: 20.08.2020; Ogledov: 5641; Prenosov: 1689
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
677. Analiza uspešnosti prodaje gozdnih lesnih sortimentov v gozdarski zadrugi lastnikov gozdov Pohorje - KozjakGregor Černač, Špela Pezdevšek Malovrh, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je na primeru Gozdarske zadruge lastnikov gozdov Pohorje - Kozjak (zadruga) analizirana prodaja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) za obdobje 2013%2017. S pomočjo obračunov prodaje GLS smo pridobili podatke o količini in cenah GLS, o prodajalcih GLS ter trgu. Za analizo uspešnosti prodaje GLS smo zadružne cene primerjali s povprečnimi slovenskimi cenami. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o zadovoljstvu članov zadruge z odkupnimi cenami ter samim delovanjem zadruge. Zadruga je večino lesa odkupila od nečlanov zadruge ter ga v veliki meri prodala v sosednjo Avstrijo. Odkupna cena za GLS je v zadrugi za 18,3 % višja od povprečne slovenske. Člani zadruge so v povprečju zadovoljni s cenami za odkupljene GLS, a se kljub temu 37,5 % anketiranih odloča za prodajo tudi drugim odkupovalcem, kar dolgoročno pomeni problem. Na podlagi rezultatov zaključimo, da se je zadružni model poslovnega povezovanja lastnikov gozdov izkazal kot uspešen, zato je nujno, da začne država prek gozdne politike intenzivneje pospeševati in finančno podpirati tovrstne modele poslovnega povezovanja.
Ključne besede: zasebni gozdovi, poslovno povezovanje, lastništvo gozdov, gozdarske zadruge, trg lesa
Objavljeno v DiRROS: 20.08.2020; Ogledov: 5860; Prenosov: 1695
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
678. Isotopic and water relation responses to ozone and water stress in seedlings of three oak species with different adaptation strategiesClaudia Cocozza, Elena Paoletti, Tanja Mrak, Saša Zavadlav, Tom Levanič, Hojka Kraigher, Alessio Giovannelli, Yasutomo Hoshika, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: The impact of global changes on forest ecosystem processes is based on the species-specific responses of trees to the combined effect of multiple stressors and the capacity of each species to acclimate and cope with the environment modification. Combined environmental constraints can severely affect plant and ecological processes involved in plant functionality. This study provides novel insights into the impact of a simultaneous pairing of abiotic stresses (i.e., water and ozone (O3) stress) on the responses of oak species. Water stress (using 40 and 100% of soil water content at field capacity - WS and WW treatments, respectively) and O3 exposure (1.0, 1.2, and 1.4 times the ambient concentration - AA, 1.2AA, and 1.4AA, respectively) were carried out on Quercus robur L., Quercus ilex L., and Quercus pubescens Willd. seedlings, to study physiological traits (1. isotope signature [delta 13C, delta 18O and delta 15N], 2. water relation [leaf water potential, leaf water content], 3. leaf gas exchange [light-saturated net photosynthesis, Asat, and stomatal conductance, gs]) for adaptation strategies in a Free-Air Controlled Exposure (FACE) experiment. Ozone decreased Asat in Q. robur and Q. pubescens while water stress decreased it in all three oak species. Ozone did not affect delta 13C, whereas delta 18O was influenced by O3 especially in Q. robur. This may reflect a reduction of gs with the concomitant reduction in photosynthetic capacity. However, the effect of elevated O3 on leaf gas exchange as indicated by the combined analysis of stable isotopes was much lower than that of water stress. Water stress was detectable by delta 13C and by delta 18O in all three oak species, while delta 15N did not define plant response to stress conditions in any species. The delta 13C signal was correlated to leaf water content (LWC) in Q. robur and Q. ilex, showing isohydric and anisohydric strategy, respectively, at increasing stress intensity (low value of LWC). No interactive effect of water stress and O3 exposure on the isotopic responses was found, suggesting no cross-protection on seasonal carbon assimilation independently on the species adaptation strategy.
Ključne besede: ozone, gas exchange, English oak, holm oak, downy oak, Quercus ilex L., Quercus robur L., Quercus pubescens Willd
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2020; Ogledov: 1776; Prenosov: 1086
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
679. Divjad na nelovnih površinah : težave, izzivi in rešitveBoštjan Pokorny, Ajša Alagić, Elena Bužan, Hubert Potočnik, Andrej Šorgo, Katarina Flajšman, 2020, strokovni članek Ključne besede: lov, lovstvo, divjad, upravljanje z divjado, nelovne površine, škoda, konflikt
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2020; Ogledov: 2030; Prenosov: 544
Celotno besedilo (2,18 MB) |
680. PCR primers comparisons for a successful Tuber spp. DNA region amplification in routine identificationsTina Unuk Nahberger, Hojka Kraigher, Tine Grebenc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Since late 20th century DNA sequencing became the method of choice method in precision species identification. The ITS region is one of the official fungal barcoding DNA markers, although in some cases sequencing of the ITS re-gion may, due to misidentification, mislabeling or nomen-clature errors in public databases, lead to incorrect or insuf-ficient identification, as is currently a case in the genus Tu b e r. The aim of this study was to test, which ITS primer pairs are most appropriate and optimal for Tu b e r species DNA region amplification. Thereby we (1) compared ampli-fication success for different Tu b e r species using fungal spe-cific primer pair ITS1f and ITS4 and (2) compared amplifi-cation success using different ITS primer pair combinations in amplifying DNA region an example species Tuber aesti-vum. Based on results, Tuber aestivum was one of the most reluctant Tu b e r species in this study and in most cases failed to amplify with the above primer pair. After comparing dif-ferent ITS primer pairs, we conclude that the primer pair ITS5 and ITS7 is the most appropriate primer pair for ampli-fication DNA region of T. ae stiv um as it resulted in high am-plification success from ectomycorrhizal root tips. Based on sequences, gained from public databases, we found that ITS1f and ITS6 primers have a mismatch in one base pair compared to the target sequence of Tuber aestivum, thus re-sulting in poor or no amplification success. Although prim-er pair ITS5 and ITS7 in our study was proven to be the most appropriate primer pair in amplifying DNA region Tu b e r aestivum species, further analysis about appropriateness of it for a general barcoding and identification of ectomycorrhiza in complex community samples is needed.
Ključne besede: Tuber spp., ITS region, PCR amplification, ITS primers
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2020; Ogledov: 1616; Prenosov: 1189
Celotno besedilo (6,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
