631. Ocena ranljivosti gozdnih tal na zbijanje zaradi mehanizacije - preizkus in nadgradnja terenske metode blatne kepeAnton Poje, Primož Zore, Marjetka Suhadolc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih se je pri gospodarjenju z gozdovi povečala uporaba težkih strojev, ki povzročajo zbijanje in spremembo morfologije tal. Ker je ranljivost tal na zbijanje močno odvisna od vrste tal in od trenutne vsebnosti vode v tleh, je za prakso velikega pomena hitra ocena primernosti razmer za uporabo mehanizacije. Članek tako obravnava hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal. Testirali smo metodo blatne kepe, ki smo jo nadgradili z oceno videza rok in odtisom rok med pripravo blatnih kep, meritvami vsebnosti vode in določanjem spodnje in zgornje meje plastičnosti tal. V raziskavo smo vključili pogoste talne tipe gozdnih rastišč v Sloveniji: pokarbonatna tla (eutric cambisol), distrična rjava tla (dystric cambisol) in hipoglej (eutric gleysol). Rezultati so pokazali, da se površina blatne kepe ob spustu na tla povečuje z vsebnostjo vode v vzorcu, sočasno pa se spreminjajo videz blatne kepe, umazanost in videz odtisa rok. Oceni videza in odtisa rok predstavljata dopolnitev obstoječe metode blatne kepe, lahko pa tudi njeno alternativo, saj ju lahko uporabimo samostojno. Z določitvijo spodnje in zgornje meje plastičnosti oziroma indeksa plastičnosti tal smo posredno ocenili tveganje za poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. S pomočjo kazalnikov stanja tal, kot so videz blatne kepe, umazanost rok in videz odtisa rok, lahko v praksi preprosto in hitro ocenimo trenutne razmere za delo in s tem preprečimo prekomerne poškodbe tal med gozdno proizvodnjo.
Ključne besede: gozdna proizvodnja, poškodbe tal, plastičnost tal, hitra metoda, okoljske razmere
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2020; Ogledov: 5316; Prenosov: 1589
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
632. Fitocenološka združba kot kazalnik občutljivosti gozdnih tal za vožnjo gozdarske mehanizacijeGašper Ogrin, Raffaele Spinelli, Natascia Magagnotti, Velid Halilović, Matevž Mihelič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z namenom ugotavljanja vpliva fitocenološke združbe na občutljivost gozdnih tal za vožnjo gozdarske mehanizacije smo v gozdovih GE Zaplana opravili 90 meritev profilov sekundarnih gozdnih prometnic. Vzorčenje je potekalo vzdolž linije, dolge 13,9 km. Povprečna globina kolesnic na profilih je znašala 5,7 cm. Najgloblje kolesnice smo zasledili v združbi Blechno-Fagetum (6,9 cm), plitvejše v združbi Galio rotundifolii-Abietetum (6,4 cm) in v združbi Hacquetio-Fagetum (5,6 cm) ter najplitvejše v združbi Omphalodo-Fagetum (5,3 cm). Na globino kolesnic značilno vpliva kategorija prometnice, in sicer najgloblje kolesnice nastajajo na glavnih vlakah (7,0 cm), sledijo stranske gozdne vlake (5,8 cm) ter sečne poti in pobegi (1,9 cm). Rezultati kažejo, da med sestoji različnih fitocenoloških združb in občutljivosti gozdnih tal ni statistično značilnih razlik, a menimo, da je smiselno s podobnimi raziskavami nadaljevati, saj bi v preteklosti izdelane podobne fitocenološke karte lahko bile osnova za pripravo in izvedbo okolju prijazne gozdne proizvodnje.
Ključne besede: gozdarstvo, zbijanje tal, gozdna tla, fitocenoza, globina kolesnic
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2020; Ogledov: 5505; Prenosov: 1639
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
633. Ovire in rešitve pri sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdovDarja Stare, Petra Grošelj, Špela Pezdevšek Malovrh, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pogoste ujme v zadnjih letih so velik izziv pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in povečujejo aktivnost vseh deležnikov vzdolž gozdno-lesne verige. V prispevku smo naredili pregled literature o sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov, s ciljem identificirati ovire, s katerimi se zasebni lastniki srečujejo pri sanaciji, in rešitve za hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo. Po pregledu relevantne literature smo v končno analizo vključili 59 člankov in 25 zapisnikov dela koordinacijske skupine za sanacijo posledic vetroloma. Rezultati so pokazali, da se raziskovalci z identifikacijo ovir do sedaj še niso sistematično ukvarjali. Identificirali smo 51 ovir, ki smo jih razvrstili v 7 skupin, ter 68 rešitev, ki smo jih združili v 11 skupin. Največ raziskovalcev se je doslej ukvarjalo z ovirami iz skupine %Značilnosti zasebnih lastnikov gozdov% ter z rešitvami iz skupine %Sodelovanje med deležniki%. Nazadnje smo identificirane ovire povezali s primernimi rešitvami za sanacijo in ugotovili, da vse identificirane rešitve pomenijo rešitev za vsaj eno izmed ovir in da ima vsaka ovira vsaj eno rešitev. Raziskava je šele prvi, vendar pomemben korak pri spoznavanju dejavnikov odločanja za sanacijo in nadaljnje gospodarjenje v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov.
Ključne besede: ujme, sanacija, zasebni gozdovi, lastniki gozdov, dejavniki odločanja
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 5538; Prenosov: 1710
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
634. Uspevanje omorike (Picea omorika (Pančić) Purk.) v generativnem semenskem nasadu Počivalnik pri PostojniSebastian Bambič, Kristjan Jarni, Gregor Božič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Omorika (Picea omorika (Pančić) Purk.) je endemična drevesna vrsta z Balkanskega polotoka, ki dobro uspeva tudi v Sloveniji in bi bila na nekaterih rastiščih v manjših deležih lahko zanimiva alternativa navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.). Raziskavo smo opravili v nasadu omorike pod vrhom hriba Počivalnik med Uncem in Postojno. Drevesa so bila posajena leta 1988 in so zdaj v fazi drogovnjaka. Izmerili smo jim prsni premer in ocenili zdravstveno stanje. Izračunali smo deleže dreves različnih zdravstvenih stanj za posamezne provenience in fenotipe, izdelali model nasada, napravili analizo variance in post hoc test. Ugotovili smo, da imajo provenience velik vpliv na vitalnost dreves, ne pa tudi na debelinski prirastek. Vitalnost dreves se prav tako razlikuje med posameznimi fenotipi. Korelacijo med fenotipi in prsnimi premeri smo potrdili pri dveh od petih fenotipov (B; tip 'semidichotomy', C; tip 'serbica'). Vpliv fenotipa na debelinski prirastek je v različnih proveniencah različen. Glede na našo raziskavo bi bil ob morebitni uporabi za Dinarski kras v Sloveniji najprimernejši semenski material provenience Šargan, najprimernejša fenotipa pa C (tip 'serbica') in F (tip 'argentea'), oba sicer najbolj zaželena tudi v hortikulturi.
Ključne besede: Picea omorika, provenienca, fenotip, vitalnost, ujma, pogozdovanje
Objavljeno v DiRROS: 18.11.2020; Ogledov: 6078; Prenosov: 1734
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
635. Close-to-nature forestry - participatory planning and educational outreach : using Forest Development Types (FDT) in communication and learningJ. Bo Larsen, Anders Busse Nielsen, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Conversion from age-class forestry to close-to-nature forest management calls for new ways to describe and communicate long-term goals for stand development with forest owners, workers and managers, as well as stakeholders. Further, it is crucial to integrate goals and methods of close-to-nature forestry into education and training. In Denmark, Forest Development Types (FDT), illustrated by use of profile diagrams, has proved a useful concept forcommunicating such "novel" long-term goals thus being instrumental in facilitating and supporting dialogue and participation in planning processes. The concept has already been applied to 120,000 ha of state owned forests and used by the municipality of Aarhus - Denmark's second largest city - as part of a participatory planning process in agreeing upon long-term goals for 1,800ha of forest in and adjacent to the city. Further, the concept of forest development types is used as a planning and design tool for forest landscape restoration in teaching at the international master course "Urban Woodland Design and Management" at the University of Copenhagen. Drawing upon experiences gained from these actions, the paper describes and discusses the concept of Forest Development Types as a tool easing social learning between research and practice, promoting public involvement, and facilitating professional learning around close-to-nature forest management at the university level.
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1066; Prenosov: 277
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
636. Development of close to nature forestry and the role of ProSilva EuropeJean-Philippe Schütz, 2011, strokovni članek Povzetek: We present the different facets of close to nature forestry and the reasons for its practical success. They lie in using free natural processes, the so-called biorationalisation, to achieve multi- purpose aims. This vision is fully in line with promoting good governance, achieving optimal habitat conditions and thus to improve biodiversity. This appears to be the right model for multiple use in modern societies. It is also compatible with the current goal of good carbon management.
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 980; Prenosov: 205
Celotno besedilo (226,87 KB) |
637. Economic and ecologic advantages of small scale structured beech close-to nature forest management : the case of group selection systemFranz-Sales Froehlich, 2011, strokovni članek Povzetek: The District Forestry of the Duchy of Lauenburg (Schleswig-Holstein) changed silvicultural system in beech forests from "shelterwood with delayed clearance" to "group selection felling" due to economic, political and nature conservation reasons. The comparison of both systems showed advantages of group selection system regarding growth of valuable large diameter trees and higher overall income of about 10%, but small loss of regeneration growth and quality due to the effects of edging. The ecological values are in favour of group selection system due to similarities in forest horizontal structure withold-growth forest.
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 841; Prenosov: 201
Celotno besedilo (279,78 KB) |
638. Pregled jelovih rastišč v SlovenijiIgor Dakskobler, Aleksander Marinšek, 2009, pregledni znanstveni članek Povzetek: Članek vsebuje pregled jelovih rastišč na ozemlju Slovenije. Našteli in kratko opisali smo deset jelovih (bukovo-jelovih, smrekovo-jelovih) združb. Nekatere uspevajo na svežih do vlažnih, nevtrofilnih ali acidofilnih rastiščih podgorskega in gorskega pasu (Galio-Abietetum, Bazzanio-Abietetum, Polysticho setiferi-Abietetum), druge na zelo skalnatih karbonatnih ali silikatnih rastiščih z inicialnimi tlemi (npr. Ribeso alpini-Piceetum, Neckero-Abietetum, Calamagrostio-Abietetum, Paraleucobryo-Abietetum). Jelka ima pomembno ekološko, biotopsko in gospodarsko vlogo v nekaterih bukovih (jelovo-bukovih) združbah (npr. Omphalodo-Fagetum, Homogyno sylvestris-Fagetum, Anemono-Fagetum). Uspeva v večini smrekovih združb, v macesnovju (Rhodothamno-Laricetum) in alpskem ruševju (Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae = Rhodothamno-Rhododendretum hirusti).
Ključne besede: gozdne združbe, bela jelka, Abies alba, jelovi gozdovi, fitocenologija, sintaksonomija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1492; Prenosov: 420
Celotno besedilo (675,63 KB) |
639. |
640. |
