Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

161 - 170 / 1583
Na začetekNa prejšnjo stran13141516171819202122Na naslednjo stranNa konec
161.
Vegetativno utrjevanje narušenih terenov
Marijan Zemljič, 1962, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, melioracija, udiranje zemljišča, usedanje zemljišča, delovanje vode, popleti, žive ščetke
Objavljeno v DiRROS: 24.08.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

162.
Naravni sestoji macesna v Sloveniji in gospodarjenje z njimi
Vladimir Tregubov, 1962, strokovni članek

Ključne besede: macesni, sestoji, gojenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 24.08.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (40,88 MB)

163.
Gospodarski pomen drevesnih vrst
Lojze Žumer, 1962, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, lesna industrija, vrste dreves, listavci, iglavci, poraba lesa
Objavljeno v DiRROS: 24.08.2023; Ogledov: 262; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (10,08 MB)

164.
Vpliv nekaterih drevesnih vrst na mehanske in fizikalne lastnosti ivernih plošč
Saša Pirkmaier, Sergej Medved, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je predsravljen vpliv uporabljenih drevesnih vrst na mehanske in fizikalne lastnosti ivernih plošč. Raziskali smo vpliv spreminjanja deleža smrekovega in bukovega iverja na mehanske in fizikalne lastnosti trislojnih ivernih plošč. Izdelali smo šest različnih variant, pri katerih je bil različen delež smrekovega iverja. Sprememba deleža določene drevesne vrste najbolj vpliva na upogibno trdnost. Zz manjševanjem deleža smrekovega iverja upogibna trdnost pada. Zmanjševanje deleža smrekovega iverja ne vpliva na debelinski nabrek, količino vpite vode, razslojno trdnost, prostorninsko maso in debelino plošč
Ključne besede: iverje smreke, iverje bukve, iverna plošča, mehanske in fizikalne lastnosti
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 344; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

165.
Prometna obremenitev gozdnih cest - primer Kamniške Bistrice
Igor Potočnik, 1996, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdne ceste, prometna obremenitev, raba gozdne ceste, Kamniška Bistrica
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

166.
Izmera višine drevesa brez odmerjanja razdalje od merilca do drevesa
Vladimir Puhek, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava metode in načine merjenja dreves, ki ne zahtevajo odmerjanja razdalje od merilca do drevesa. V uvodu so na kratko podani prejšnji in sedanji načini izmere in priprave za izmero, v nadaljevanju pa je težišče na prikazu treh novih variantnih metod izmere. Za eno od njih je opravljen tudi praktični preizkus natančnosti in zanesljivosti, s posebnim ozirom na morebitno obremenjenost s sistematično napako ali biasom. Za primerjalno - referenčno višino je uporabljena višina, izmerjena s teodolitom. Zaradi realnejše ocene natančnosti nove metode je v preizkus in analizo vključena še izmera višin z višinomerom Suunto
Ključne besede: merjenje višine drevesa, višinomer, padomer, načini izmere, natančnost, točnost, sistematična napaka
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 685; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

167.
Model naraščanja števila poškodb drevja pri redčenjih
Boštjan Košir, Anton Cedilnik, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V sestavku je opisan teoretični izračun deleža poškodovanega drevja v sestojih v odvisnosti od jakosti redčenj, deleža poškodb pri vsakokratnem posegu ter od števila redčenj. Za model so bili uporabljeni podatki o številu dreves in jakosti redčenj iz donosnih tablic. Delež poškodovanega drevja pri redčenjih je bil v modelu odvisen od jakosti redčenja. Rezultati izračuna kažejo, da deleži poškodb v sestojih zelo hitro naraščajo s številom posegov in se proti koncu obhodnje približujejo 100%
Ključne besede: poškodbe drevja, redčenja, gozdarske tehnologije, modeli
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 324; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

168.
Vplivi emisij iz termoelektrarne Šoštanj na smrekove gozdove v Šaleški dolini
Marijan Kotar, Ivan Kolar, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskava obravnava smrekove gozdove, ki so pod neposrednim emisijskim vplivom termoelektrarne Šoštanj, in sicer tiste predele, kjer je bila povprečna osutost krošenj v letu 1988 od 26% - 60%. V 15 naključno izbranih ploskvah je povprečna osutost krošenj v letu 1994 ocenjena z 19,3% do 37,0%. Zaradi osutosti krošenj so zmanjšani širina branike, temeljnični prirastek in lesna proizvodnja. Tekoči volumenski prirastek se je zaradi osutosti krošenj vobdobju 1989 - 1993 zmanjšal za 11%, v obdobju 1984 - 1988 pa za 19%
Ključne besede: tekoči volumenski prirastek, propadanje gozdov, onesnaženost ozračja
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 355; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (5,27 MB)

169.
Zakonitosti prevoza gozdnih lesnih sortimentov v gozdnem gospodarstvu Nazarje
Darij Krajčič, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so analizirane zakonitosti gozdnih lesnih sortimentov v letih 1993 in 1994. Predstavljen je razkorak med prihodki in stroški, podana so razmišljanja o problemu investiranja. Prikazane so zakonitosti med prevozno razdaljo in nosilnostjo kamiona in odvisnost med poprečno prevozno razdaljo instroški prevoza. Podrobno je analiziran vpliv človeškega dejavnika na ekonomsko uspešnost prevozov. Opredeljene so zakonitosti, pri katerih so razlike med vozniki značilno različne. Izračunana je tudi stopnja odvisnosti med vozili in vozniki. Podan je objektivni kazalnik uspešnosti voznikov, ki bi moral biti vgrajen v sistem plač. Proučen je še vpliv vremena na učinkovitost prevozov
Ključne besede: prevoz, učinkovitost prevoza, stroški prevoza, prihodki prevoza, človeški dejavnik
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 338; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

170.
Biokemijske analize (API ZYM testi) dominantnih parazitskih in saprofitskih gliv črnega bora (Pinus nigra Arn.)
Maja Jurc, Nada Gogala, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava uporabo nekaterih biokemijskih analiz (API ZYM testov) pri pojasnjevanju vloge petih dominantnih endofitnih gliv (Cyclaneusma niveum (Pers.:Fr.) DiCosmo, Perdo & Minter, Cenangium ferruginosum Fr., Phialophora hoffmannii (Beyma) Schol-Schwarz, Cyclaneusma minus (Butin) DiCosmo, Perdo & Minter ter Hormonema dematioides Lagerberg & Melin), izoliranih iz iglic črnega bora. Ugotovljena je podobnost intracelularne in ekstarcelularne encimske aktivnosti analiziranih gliv. Pri vseh glivah je ugotovljena lipolitska aktivnost. Biokemijske analize podgobja lahko le delno nakažejo, v katero prehranjevalno skupino uvrščamo glivo (parazit, šibek parazit, saprofit)
Ključne besede: endofitne glive, črni bor, Pinus nigra Arn., encimi, latentna okužba, patogenost
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.68 sek.
Na vrh