Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Onkološki inštitut Ljubljana) .

731 - 740 / 3965
Na začetekNa prejšnjo stran70717273747576777879Na naslednjo stranNa konec
731.
Epidemiologija kožnega raka
Claus Garbe, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V zadnjih desetletjih je zelo narasla incidenca tako epitelijskih kožnih karcinomov kot malignega melanoma. To je tudi razlog za pospešeno preučevanje zlasti malignih melanomov, zaradi česar jih danes odkrivamo v zgodnejših stadijih. Med prognostičnimi dejavniki je treba pri malignem melanomu izpostaviti zlasti debelino po Breslowu, stopnjo invazije po Clarku, spol, anatomsko lokalizacijo, klinično histološki podtip in starost. Vpliv sončenja na razvoj melanoma je še vedno predmet študij, domnevajo pa, da so najbolj ogrožene osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene občasnemu sončnemu obsevanju. Množični presejalni testi v smislu prevencije problema malignega melanoma niso zmanjšali.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (610,65 KB)

732.
Maligni melanom v otroški dobi
Wolf-Ingo Worret, Igor Bartenjev, 1999, strokovni članek

Povzetek: Maligni melanom je v otroški dobi zelo redka oblika malignega obolenja. Zanesljiva diagnoza pomeni izziv tako za kliniko kot za patohistologa. Čeprav oba postavita diagnozo melanom silno redko gre kljub vsemu nemalokrat v resnici za benigno pigmentno spremembo. Nekateri podatki in vprašanja v zvezi z melanomi v otroštvu so obravnavani v prispevku.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 215; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (127,20 KB)

733.
TELDOM: mednarodno omrežje za diagnostiko pigmentnih sprememb kože
Igor Bartenjev, Andrej Orel, Tomaž Gornik, Hans-Peter Soyer, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: TELDOM je naslov projekta, ki predvideva razvoj računalniške infrastrukture, ki bo zagotovila kvalitetno, uporabniku dostopno in preprosto uporabno modernoin natančno diagnostiko pigmentnih sprememb kože v ambulanti družinskega zdravnika. Digitalni posnetki, ki jih bo ta napravil, bodo po omrežju varno preneseni v specializirano ustanovo, kjer bodo postavili diagnozo in odgovor posredovali v zdravnikovo ambulanto. TELDOM bo omogočil tudi tesnejši kontakt med specialistom in družinskim zdravnikom in širjenje znanja iz specializiranih centrov na periferijo.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 224; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (236,13 KB)

734.
Predstavitev uporabe epiluminescenčne mikroskopije v diagnozi pigmentiranih kožnih tumorjev
Peter H Soyer, Igor Bartenjev, Borut Žgavec, Bojan Popovič, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Epiluminescenčna mikroskopija je dodatna neinvazivna sodobna preiskovalna tehnika, s katero lahko povišamo natančnost pri razlikovanju med benignimi in malignimi novotvorbami kože na več kot 90%. Diagnozo pri epiluminescenčni mikroskopiji postavimo na podlagi kombinacije različnih kriterijev, ki do določene mere korelirajo s histološko sliko. Tehnika odpira novo dimenzijo klinične morfologije v derematologiji.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 222; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (185,21 KB)

735.
Uvodnik
Zvonimir Rudolf, Igor Bartenjev, 1999, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (22,76 KB)

736.
737.
Vloga dermatologa v preventivi malignih tumorjev kože
Ana Benedičič-Pilih, Igor Bartenjev, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Preventiva malignih tumorjev kože (MTK) obsega vrsto dejavnosti, ki imajo namen preprečiti razvoj teh bolezni, katerih incidenca v zadnjih desetletjih vztrajno narašča po svetu in pri nas. Dermatolog ima pomembno vlogo ne le pri diagnostiki in zdravljenju različnih vrst MTK, temveč tudi pri individualnem svetovanju glede zaščite kože pred delovanjem različnih kancerogenov v okolju ter pri razvoju zdravstvene politike v smeri razumevanja in sprejemanja za zdravje kože potrebnih sprememb v stališčih in obnašanju do škodljivih vplivov okolja, ki sodelujejo pri razvoju MTK.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 194; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (347,48 KB)

738.
Mamografske spremembe v dojkah po operativnih posegih in radioterapiji
Breda Jančar, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Po končani terapiji primarnega karcinoma dojke s konzervirajočim kirurškim posegom in z radioterapijo, nastanejo v dojki spremembe, ki jih lahko zamenjamo z recidivnim ali annovo nastalim karcinomom. S poznavanjem pooperativnih in poobsevalnih sprememb, vidnih na mamogramih in s poznavanjem njihove časovne dinamike, ter uporabo vseh razpoložljivih mamografskih tehnik pa lahko z mamografijo zelo zgodaj odkrijemo recidiv. Če pravočasno zdravimo, s tem omogočimo dolgotrajno preživetje bolnic ali celo njihovo popolno ozdravitev.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 231; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (263,61 KB)

739.
Kirurški posegi pri raku na dojki
Marko Snoj, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V članku so predstavljene sodobne kirurške in ostale metode v zvezi z zdravljenjem raka dojke. Omenjene so naslednje kirurške metode: totalna mastetkomija, resekcija dojke in aksilarna disekcija. Uporabljamo jih v najrazličnejših stadijih bolezni. Posebno pozornost članek posveča operabilnimsadijem bolezni.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (121,27 KB)

740.
Potek in prognoza raka dojk
Tanja Čufer, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Rak dojk je napogostejša vrsta raka pri ženskah. Medtem ko je bila bolezen še v začetku tega stoletja neozdravljiva, danes s kombinacijo kirurškega, obsevalnega in sistemskega zdravljenja ozdravimo več kot polovico bolnic. Na prognozo in potek raka dojk značilno vpliva razširjenost oziroma stadij bolezni ob začetku zdravljenja. Bolnice z večjimi tumorji in še zlasti bolnices prizadetimi pazdušnimi bezgavkami imajo slabši izid bolezni. Na potekbolezni in prognozo vplivajo še druge lastnosti tumorja, na primer patohistološka vrsta s stopnjo malignosti, navzočnost hormonskih receptorjev, poliferativna sposobnost celic in drugo. Na potek in izid bolezni značilno vpliva tudi zdravljenje. Sodobne kirurške tehnike, ki jih kombiniramo z obsevanjem, omogočajo boljšo lokalno kontrolo bolezni ob manj obsežnih kirurških posegih. Pri več kot polovici bolnic je danes mogoče ohraniti dojko.Dopolnilna sistemska terapija ob lokalnem zdravljenju omogoča boljšo sistemsko kontrolo bolezni in značilno izboljša preživetje bolnic z operabilnim rakom dojk. Metastatski rak dojk je danes še vedno neozdravljiva bilezen, vendar pa je bolezen mogoče zazdraviti za daljše časovno obdobje. Pričakujemo, da bosta uvedba novih, učinkovitejših načinov zdravljenja in odkrivanje bolezni v zgodnejših stadijih še naprej izboljševala prognozo bolnic z rakom dojk.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (272,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.8 sek.
Na vrh