701. Kirurško zdravljenje malignih epitelijskih tumorjev kožeUroš Ahčan, Zoran M. Arnež, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Kožni tumorji spadajo med najpogostejše novotvorbe pri človeku. Delimo jih v tri skupine: benigni, predmaligni in maligni kožni tumorji. Zlasti na obrazu starejših ljudi se pojavijo značilne kožne spremembe, ki so posledica kronološke starosti bolnika in škodljivih zunanjih dejavnikov, zlasti solarno-klimatskih učinkov. Med malignimi tumorji sta najpomembnejša bazalno in spinalno celični karcinom, ki nezdravljena povzročata hudo lokalno uničenjetkiva. Hitra in pravilna diagnoza ter čimprejšnja kirurška odstranitevs histološko preiskavo omogoča učnkovito zdravljenje z dobrim estetskim rezultatom. Rano po eksciziji tumorja neposredno zašijemo s posameznimi ali tekočim intradermalnim šivom. Majhne kožne vrzeli pokrijemo s prostimi presadki kože različne debeline ali lokalnimi transpozicijskimi in rotacijskimi naključnimi kožnimi režnji. Pri velikih tkivnih vrzelih pa je potrebna rekonstrukcija z vezanimi režnji ali prostim prenosom tkiv.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 220; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (327,20 KB) |
702. Klinične in histološke značilnosti ploščatoceličnega karcinoma kožePeter H. Soyer, Borut Žgavec, Bojan Popovič, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Ploščatocelični karcinom je druga najpogostejša maligna novotvorba kože. Najpomembnejši etiološki dejavnik je kronična izpostavljenost UV žarkom. Klinična slika je zelo raznovrstna, kar povzroča težave pri ločevanju teh tumorjev od drugih bolezni, predvsem pa bazalioma. Dokončno diagnozo postavimos histološko, v dvomljivih primerih pa uporabimo še imunohistokemičnopreiskavo.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 65
Celotno besedilo (276,27 KB) |
703. FotokarcinogenezaAleksej Kansky, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Fotokarcinogeneza je zapleten in kompleksen proces. Epidemiološke študije in poskusi na živalih kažejo, da je najpomembnejši činitelj ultravijolična (UV) svetloba z valovno dolžino med 320 in 280 nm. UV žarki lahko okvarjajo neposredno molekule deoksiribonukleinske kisline (DNK) v jedrih celic, pomembnejša pa je aktivacija različnih molekul, ki prehajajo v ekscitirano stanje ter se nato spojijo z DNK v fotoadukte. Ekscitirano stanje traja le delce sekunde, ko preneha, se sproščajo različne oblike energije, pri čemer prihaja do okvare celic in njihovih organel, kakor tudi do nastanka različnih škodljivih spojin kot so npr. peroksidi. Za nastanek kožnih karcinomov so pomembni še nekateri drugi procesi: moteno delovanje reparacijskih encimov, imunosupresijski učinek UV svetlobe na limfocite T, akkor tudi aktivnost onkogenov in antionkogenov. Pri vseh naštetih procesih sodeluje tudi dednost, saj vpliva med drugim na občutlivost kože za svetlobo, na reparacijske encime,na občutljivost limfocitov na svetlobo ter na delovanje onkogenov.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 138; Prenosov: 54
Celotno besedilo (410,62 KB) |
704. Ocena rezultatov vakcinacije z dendritičnimi celicami pri zdravljenju raka priljudehFrank O. Nestle, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Melanom je imunogeni tumor z znanimi tumorskimi antigeni. Pomemben terapevtskicilj je indukcija specifičnih T limpocitov (CTL) proti melanomu. Dendritične celice (DC) so se v večjih mišjih modelih pokazale kot primerne zaindukcjo specifičnih CTL proti melanomu. Razpravljali bomo o trenutnih rezultatih pri uporabi DC za zdravljenje raka pri ljudeh, kot je pridobivanje in uporaba humanih DC, uporaba nadomestnih helperskih antigenov, različnih metodah za odkrivanje za antigen specifičnih imunskih odzivov. Predstavili bomo tudi nekaj naših kliničnih ugotovitev, ki obravnavajo vakcinacijo bolnikov z melanomom v IV stadiju in razpravljli o vzrokih za neodzivnost na zdravljenje.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 168; Prenosov: 47
Celotno besedilo (288,96 KB) |
705. Adjuvantno zdravljenje malignega melanomaZvonimir Rudolf, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Zaradi naraščajoče incidence malignega melanoma potekajo številne raziskave o pomenu dodatnega zdravljenja po odstranitvi primarnega tumorja, ker je zdravljenje napredovale bolezni žal še vedno neučinkovito. Največ raziskav v zadnjih letih je na področju uporabe interferona-alfa. Rezultati nekaterih raziskav skupin bolnikov z visokim tveganjem so ohrabrujoči. Čeprav poteka veliko randomiziranih multicentričih raziskav standardni odmerek in optimalna shema zdravljenja še nista ugotovljeni. Predstavljeni so tudi nekateri novi pristopi, predvsem na področju tumorskih vakcin.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 168; Prenosov: 51
Celotno besedilo (304,17 KB) |
706. Varovalna bezgavka pri malignem melanomuMarko Snoj, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Odstranitev varovalne bezgavke (sentinel node) pri bolnikih z malignim melanomom je novejši diagnostični postopek, pri katerem na osnovi ene same odstranjene bezgavke sklepamo o prizadetosti drugih v istem bezgavčnem bazenu.Postopek omogoča zmanjševanje iatrogene morbiditete. Opisana sta postopek in tehnika. Odstranitev varovalne bezgavke bi lahko bila danes standardna metoda pri melanomih, debeljših od 1 mm.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 154; Prenosov: 41
Celotno besedilo (314,72 KB) |
707. Kirurško zdravljenje malignega melanomaFranc Planinšek, Zoran M. Arnež, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Incidenca in umrljivost zaradi malignega melanoma (MM) rasteta v svetu in pri nas. Kljub temu je prognoza bolezni danes boljša zaradi zgodnejšega odkrivanjaMM. MM je v zgodnjem kliničnem obdobju ozdravljiv s preprostim kirurškim izrezom sumljivo spremenjenega tkiva z varnostnim robom. Primerjava debeline tumorja in uspešnosti lokalnega nadzora bolezni ob izrezih različno širokega varnostnega pasu je zožila varnostni pas iz prejšnjih 5 in več cm ("široka ali razširjena ekscizija") na 1 do 2 cm. Zato lahko danes pri večini bolnikov z malignim melanomom zapremo nastalo tkivno vrzel po odstranitvi tumorja zgolj z neposrednim šivom rane, le redko pa s prostimi kožnimi presadki in lokalnimi, oddaljenimi ali prostimi režnji. Izbirna (elektivna) odstranitev področnih bezgavk ni smiselna. Za terapevtsko odstranitev področnih bezgavk se odločimo pri pozitivni varovalni bezgavki oz. pri na otippovečanih regionalnih bezgavkah brez znakov sistemskega razsoja. Osamljene(solitarne) oddaljene zasevke odstranimo izjemoma in le v tistih primerih, ko postanejo simptomatski. (npr.zvišan intrakranialni tlak, mehanskaovira v prehodnosti cevastih organov, motnje dihanja, pojav zlatenice).
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 63
Celotno besedilo (289,51 KB) |
708. Epiluminiscenčna mikroskopija v diagnostiki nejasnih melanocitnih kožnih spreemb: primerjava dermatoskopskih ABCD pravil z novo sedem točkovno listo preverjanja, ki temelji na analizi vzorcevGiusseppe Argenziano, Gabriela Fabbrocini, Paolo Carli, Vincenzo De Giorgi, Elena Sammarco, Mario Delfino, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilji. Primerjava zanesljivosti nove sedem točkovne liste preverjanja, ki temelji na poenostavljeni epiluminiscenčno mikroskopski (ELM) vzorčni analizi,z ABCD pravili dermatoskopije in standardno analizo vzorcev, v diagnostiki klinično nejasnih melanocitnih kožnih sprememb. Način: V slepi študiji je bilo, po sedmih standardnih kriterijih, ki smo jih poimenovali "ELMsedemtočkovna lista preverjanja", ocenjenih 342 ELM slik histološko dokazanih melanocitnih kožnih sprememb. Vsaka posamezna kožna sprememba je bila diagnostično opredeljena po celokupnem kot tudi ABCD principu točkovanja.Iz "training set-a" 57-ih melanomov in 139-ih atipičnih ne-melanomov smo izračunali razmerje obetov (odds ratios) za postavitev preprostega diagnostičnega modela, ki temelji na prepoznavanju major in minor kriterijev po sedem točkovni listi preverjanja. Za ovrednotenje modela smo uporabili testni set 60 melanomov in 86 atipičnih ne-melanomov. Ti so bili predstavljeni dvema izkušenima ELM opazovalcema, ki sta jih diagnosticirala poprincipu zadetkov ABCD in sedem točkovne liste preverjanja. Kraj: Unerzitetni medicinski centri. Pacienti: Vzorec oseb z ekscidiranimi melanocitnimi spremembami. Poglavitni izzidi meritev: Senzitivnost, specifičnost in natančnost modelov za diagnostiko melanoma. Rezultati: Iz vsehkombiniranih setov je metoda sedem točkovne liste preverjanja pokazala 95%senzitivnost in 75% specifičnost v primerjavi z 85% senzitivnostjo in 66% specifičnostjo metode ABCD pravil in 91% senzitivnostjo standardne metode analize vzorca (overall ELM diagnosis). V primerjavi z ABCD pravili, sedem točkovna lista preverjanja omogoča manj izkušeniih klinikom doseči višjo stopnjo diagnostične pravilnosti. Zaključek: ELM sedem točkovna lista preverjanja omogoča poenostavitev standardne analize vzorcev zaradi majhnega števila kriterijev, ki jih je potrebno identificirati ter primernega sistema zadetkov za postavljanje diagnoze. (Izvleček prekinjen pri 2000 znakih.)
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 162; Prenosov: 49
Celotno besedilo (493,73 KB) |
709. Epiluminiscentna ali površinsko mikroskopska diagnoza malignega melanoma in prekurzorjevWilhelm Stolz, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Dermatoskopija je pogosta v rutinskem delu dermatologa. Površinska mikroskopija ali epiluminiscenčna mikroskopija je samo nadgradnja. Njen glavni pomen je pri diferencialni diagnozi pigmentnih sprememb kože. Pomen ABCD kriterijev je osnova epiluminiscenčne mikroskopije. Na osnovi ABCD kriterijev lahko manj izkušeni dermatologi razlikujejo benigne od malignih melanocitnih sprememb, kot tudi melanocitne od nemelanocitnih tumorjev kože.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 131; Prenosov: 51
Celotno besedilo (210,91 KB) |
710. Epidemiološke značilnosti kožnega malignega melanoma v SlovenijiVera Pompe-Kirn, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Od leta 1980 dalje incidenca kožnega malignega melanoma strmo narašča tudi v Sloveniji. V letih 1994-1996 je povprečno letno zbolelo že 82 moških in 93 žensk, za leta 2005-2009 pa predvidevamo, da bo povprečno letno zbolelo 147 moških in 160 žensk. Zaenkrat je za Slovenijo značilen izredno visok delež bolezni odkrite v napredovalnem stadiju (Clark IV in V), najpogostejše mesto kožne spremembe je pri moških trup (51%) in pri ženskah spodnje okončine (39%). Pet- in deset-letno preživetje bolnikov z invazijsko boleznijo se je v obdobju 1973-1993 postopoma izboljševalo, vseskozi je bilo pri moških slabše kot pri ženskah, tudi kadar smo opazovali bolnike z omejeno boleznijo ločeno. Za zbolele v letih 1991-1993 je bilo pri moških opazovano prezivetje 50,5% in relativno 58,8% in pri ženskah pa 62,5% opazovano in 68,2% relativno, za bolnike z omejeno boleznnijo pa pri moških 60% oz. 69% in pri ženskah 71% oz. 76,5%. V velikem deležu napredovale bolezni tiči vzrok, da se je v druščini 45registrov raka iz 17 izbranih, pretežno razvitejših držav Evrope, Slovenija po petletnem preživetju za zbolele v letih 1985-1989 uvrstila na predzadnje mesto pri moških in na predpredzadnje pri ženskah.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 156; Prenosov: 60
Celotno besedilo (364,75 KB) |
