691. Vsakodnevna kontrola kakovosti mamografijUrban Zdešar, Sebastjan Korat, Zvonko Krajnc, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Preverjanje kakovosti v mamografiji, kot ga poznajo razvite države, je v Sloveniji šele na začetku. Gre za preproste meritve, s katerimi določamo vrednosti parametrov, ki vplivajo na kakovost mamografskih slik in dozo. Prispevek opisuje zasnovo programa preverjanja kakovosti, ki ga izvajajo na radiološkem oddelku Onkološkega inštituta v Ljubljani. Prvi rezultati programabodo pomagali predvsem razumeti razliko med normalnim spreminjanjem delovanja opreme in večjimi neujemanji in trendi. Prav pravočasno zaznavanje takšnih sprememb je glavni namen preverjanja kakovosti.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 210; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (454,67 KB) |
692. Naše izkušnje z dnevno kontrolo razvijanja filmovGregor Novak, Zvonko Kranjc, Sebastjan Korat, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Izvajanje kontrole kakovosti se je na Onkološkem inštitutu začelo z letom 2000. Njen namen je bil dvigniti raven obdelave filmov in odkriti napake v obdelavi filmov še preden bi te utegnile pomembneje vplivati na kakovost mamogramov. V naslednjem sestavku je na kratko opisan postopek določitve počrnitvene krivulje in parametrov s katerimi dnevno spremljamo kakovost obdelave filmov. Priložena je tudi tabela s pomočjo katere lahko prepoznamo vzroke morebitnih sprememb in jih odpravimo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 209; Prenosov: 56
Celotno besedilo (256,76 KB) |
693. Zagotavljanje kakovosti pri razvijanju mamogramovLucijan Miklavčič, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Ekipa, ki se ukvarja z zagotavljanjem kakovosti na področju radiologije, posebno pa v mamografiji, mora dobro poznati uporabo senzitometra in denzitometra za spremljanje učinkovitosti razvijanja filmov. Prispevek uvaja bralca v osnove, ki so nujne za razumevanje programa zagotavljanja kakovosti in spremljanja parametrov učinkovitosti pri razvijanju mamografskih filmov.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 42
Celotno besedilo (404,12 KB) |
694. Klinična presoja kakovosti mamogramovMiljeva Rener, Kristijana Hertl, Franc Guna, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno eksponiran, kontrasten, ni neoster, je brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo ekspozicijsko dozo. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši sodobna mamografska naprava z optimalno naravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora nenehno vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 178; Prenosov: 46
Celotno besedilo (810,89 KB) |
695. Tehnologija mamografijLucijan Miklavčič, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Mamografija je specialna radiografska preiskava katere namen je diagnostika karcinoma dojke. S tehnične plati mora zagotoviti dobro kontrastno ločljivost sprememb v mehkih tkivih, dobro prostorsko ločljivost mikrokalcinacij in kontur nasploh (robovi, spikule); to dosežemo kadar je radiografski šum dovoljnizek, da v sliki ne zabriše teh podrobnosti morfološke vsebine.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 57
Celotno besedilo (318,02 KB) |
696. |
697. Predlog nove klasifikacije kožnih limfomovSergio Chimenti, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Dosedanje klasifikacije kožnih limfomov (npr. Kielska) so temeljile na njihovih histoloških značilnostih in niso razlikovale med primarnimi in sekundarnimi kožnimi limfomi, zaradi česar imajo majhno praktično vrednost. Nova klasifikacija kožnih limfomov zato temelji na kombinaciji kliničnih, histoloških, imunohistokemičnih in genetskih kriterijev in daje smernice za zdravljenje vsakega posameznega bolnika. Limfome razvršča najprej na T- in B-celične, nato pa glede na potek in prognozo na indolentno, intermediarno, agresivno ter provizorično skupino.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 200; Prenosov: 45
Celotno besedilo (314,62 KB) |
698. Verukozni karcinomStephan Hodl, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Verukozni karcinom je redka oblika kožnega raka. Gre za nizko maligno obolenje, ki se pojavlja na koži, na sluznici ustne votline in v genitoanalnempodročju. Bolezen je kronična in kasno metastazira v regionalne bezgavke. Diferencialno diagnostično moramo upoštevati kronične piodermije, plantarne bradavice, keratoakantom in amelanotični maligni melanom. Pravočasno, najbolje kirurško zdravljenje pomeni bolnikovo popolno ozdravitev.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 184; Prenosov: 49
Celotno besedilo (158,46 KB) |
699. Ploščatocelični karcinom ustne votline in ustnicAndrej Kansky, Borut Sotošek, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Rak ustne votline predstavlja približno 6% rakavih obolenj in okoli 30% vseh tumorjev glave in vratu. Pomembni etiološki dejavniki so uporaba tobaka, uživanje alkoholnih pijačin slaba ustna higijena. Tveganje za nastanek boleznije odvisno od trajanja in intenzitete škodljivih dražljajev. Prognoza je odvisna od ocene kliničnega štadija in histoloških značilnosti tumorja in regionalnih bezgavk. Na izbiro zdravljenja vplivajo različni dejavniki, v poštev pa pride kirurško zdravljenje, radioterapija in kombinacija kirurškega zdravljenja in radioterapije. Rak ustnic je najpogostejši tumor v zgornjem aerodigestivnem traktu. Največkrat se pojavi na spodnji ustnici pri moškem. Glavni etiološki dejavnik je izpostavljenost sončni svetlobi in kajenje. Prognoza je na splošno boljša kot pri ostalih karcinomih ustne votline. Kirurgija je glavni način zdravljenja.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 57
Celotno besedilo (381,57 KB) |
700. Bazalnocelični karcinomBlanka Zagoričnik, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Bazalnocelični karcinom (bazaliom) je najpogostejši tumor kože. Pojavi se predvsem na soncu izpostavlljeni koži, običajno po 50. letu starosti. Raste lokalno invazivno in destruktivno, metastaze bazalioma pa so izjemna redkost. Glede na klinično sliko ločimo več oblik bazalno celičnega karcinoma. Zaradi izjemne pestrosti klinične slike moramo v diferencialni diagnozi pomisliti na številne druge kožne tumorje.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 215; Prenosov: 60
Celotno besedilo (204,04 KB) |
