651. Ultrazvočna klasifikacija lezij v dojkiMiljeva Rener, Tomaž Vargazon, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. S sodobnimi ultrazvočnimi napravami sta se senzitivnost in specifičnost ultrazvoka precej izboljšali. Z ultrazvokom skušamo ob upoštevanju omejitev metode opredeliti predvsem mamografsko in palpatorno najdene nepravilnosti - najprej s skrbnim iskanjem znakov za uvrstitev v klasifikacijo in naposled tudi z odvzemom materiala, za kar je ultrazvok kot "živa slika" idealen. Zaključki. S pomočjo ultrazvočne klasifikacije se lahko izognemo nepotrebnim biopsijam in najdemo malignome, ki mamografsko niso vidni. Ultrazvočna preiskava ni primerna za presejanje; za iskanje in opredelitev mikrokalcinacij je metoda izbora še vedno mamografija. Poenotenje izrazov in standardizacija izvidov so predpogoj za kakovostno delo. Ce delamo več različnih preiskav - UZ, mamografijo in/ali MRI - naj bo zadnji izvid s priporočilom za nadaljnji postopek sinteza vseh metod in naj temelji na najbolj sumljivih in najbolj specifičnih znakih.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 177; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
652. Mamografska klasifikacijaMiljeva Rener, Tomaž Vargazon, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. S klasifikacijo napovemo stopnjo verjetnosti, da gre za malignom inobenem predlagamo nadaljnji postopek. Zaključki. Namen vseh klasifikacij je poenotenje izvidov, kar nam omogoča sporazumevanje, spremljanje in primerjavo.Namenjene so predvsem netipljivim spremembam. Poskusi standardizacije izvidov so prinesli veliko pozitivnih sprememb. Kljub temu pa so še vedno neskladja tako med različnimi radiologi kot celo pri vsakem posameznem radiologu. Dvojno odčitovanje z vsaj enirn bolj izurjenim odčitovalcem mora postati obvezno.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,10 MB) |
653. Rentgenska in ultrazvočna anatomija dojkeMaja Marolt-Mušič, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Simona Jereb, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Mlečna žleza je parna žleza, ki ima modificirane značilnosti žleze znojnice in se razvije v podkožnem tkivu zgornje sprednje strani prsnega koša.Skupaj s kožo jo imenujemo dojka. Zaključki. V mamografskem izvidu ni pomembno, da natančno opredelimo, kakšne strukturne spremembe so v dojki prisotne, saj te predstavljajo histološko opredelitev. Pomembno je, da v izvidu opišemo, kako gosta je struktura dojke in s tem klinika opozorimo, s kakšno verjetnostjo smo izključili patološke spremembe v smislu malignega obolenja. Pri UZ preiskavi je pomemben standarden položaj preiskovanke, kar omogoča ponovljivost preiskave. Pregledovati moramo vse dele dojke, paziti moramo, da ne izpustimo določenega predela. Pomembno je, da v izvidu označimo lego lezije: kvadrant, ura in oddaljenost od mamile.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 164; Prenosov: 56
Celotno besedilo (572,41 KB) |
654. Pozicioniranje in kontrola kakovosti mamogramaZvonko Krajnc, Miljeva Rener, Alenka Rataj, Patricija Rusjan, Gregor Novak, Katja Čebulj, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Pravilno pozicioniranje je predpogoj za zagotavljanje kakovosti mamografskih slik. Zato je pomembno, da dobro poznamo anatomijo in tehnike pozicioniranja, slikanja in razvijanja. Zaključki. Da bi dosegli optimalen prikaz tkiv, rnorarno pravilno nastaviti nosilec kasete in kompresorij ter izkoristiti premakljivost dojk, pomembna pa je tudi pravilna uporaba aparatur.Ob izvajanju mamografije moramo nujno upoštevati kriterije za kontrolo kakovosti. Pri tem nam pomaga pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke v Republiki Sloveniji, ter evropske smernice. S kontrolo kakovosti bomo u Sloveniji zvišali kvaliteto in s tem prispevali k čirn zgodnejšemu odkrivanju sprememb na dojkah.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 212; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,14 MB) |
655. Presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojkDamijan Škrk, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk je s stališča varstva pred ionizirajačimi sevanji upravičen, če je pričakovana skupna koristvečja od tveganja oz. škode za zdravje. Izvajanje postopkov optimizacijezagotavlja, da se posegi izvajajo z uporabo posegom prilagojene radiološke in druge potrebne opreme ter po pisnih postopkih. Zaključki. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zagotavljanju in preverjanju kakovostimamografije vključno z oceno obsevanosti preiskovane osebe. Pri oblikovanju srnernic ob uvajanju nacionalnega presejalnega programa zgodnjega odkrivanja raka dojk v Sloveniji smo uporabili podatke podobnega programa v Veliki Britaniji. Kaže se tudi potreba po prerazporeditvi števila posegov med pokrajinami oziroma aparati ter razmislek o morebitni dodatni mobilni mamografski napravi.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 158; Prenosov: 53
Celotno besedilo (476,60 KB) |
656. Stanje na področju presejanja raka dojk in vzpostavitev organiziranega programa v SlovenijiIrena Kirar-Fazarinc, Maja Primic-Žakelj, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Epidemiološki podatki kažejo, da preventivne aktivnosti za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji niso učinkovite, saj se umrljivost za rakom dojk ne zmanjšuje. Učinek presejanja, ki je za posameznico takoj očiten, se v zdravju populacije pokaže šele, če je pregledan zadosten delež ciljne populacije žensk, zato je potrebno zajeti v program presejanja vsaj 70 ` deležcilne populacije. Z večanjem deleža bolezni, odkrite na začetni stopnji razvoja se bo povečala možnost ozdravitve, s tem pa se bodo zmanjšali stroški zaradi pozno odkritih primerov rakave bolezni in zaradi prezgodnje smrti. Zakljuc7ci. Obvezno je začetno in dodatno izobraževanje vseh, ki sodelujejo v procesu presejanja raka dojk ter vzpostavitev mehanizmov za zagotavljanje in nadziranje kakovosti. V organiziranih presejalnih programih so potrebna za vsepostopke stroga merila kakovosti.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 149; Prenosov: 59
Celotno besedilo (223,38 KB) |
657. Presejanje za odkrivanje raka dojkKristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 163; Prenosov: 57
Celotno besedilo (639,35 KB) |
658. Epidemiologija raka dojk v svetu in v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Rak dojk je v Sloveniji napogostejši rak pri ženskah. Leta 2001 je za njim zbolelo 964 žensk (94,7/100.000), pričakujemo pa, da se bo v prihodnjih desetih letih incidenca še večala. Delež rakov, odkritih v omejenemstadiju, se počasi povečuje; leta 2001 je bilo takih manj kot 50% vsehprimerov. Čeprav se je preživetje bolnic izboljšalo (72% petletno relativno preživetje bolnic z rakom, odkritim v letih 1993-97), ostaja rak dojk pri ženskah na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka. Med dokazane nevarnostne dejavnike sodijo poleg spola in starosti še poprejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinska obremenitev, ionizirajoče sevanje, nekateri reproduktivni dejavniki in debelost. Za številne druge pa še ni dokončnega soglasja glede vprašanja, ali so povezave, ki so jih našli v nekaterih epidemioloških raziskavah, res vzročne. V primarni preventivi zaenkrat ni posebnih priporočil, so le splošna: vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ocenjujejo, da presejanje, redno marnografsko pregledovanje žensk po 50. letu starosti, zmanjša umrljivost za rakom dojk med pregledanimi za okrog 30%. Zaključki. Problem raka dojk je mogoče reševati celostno, s primarno preventivo, zgodnjim odkrivanjem in dostopnostjo do učinkovitega zdravljenja, predvsem pa z vlaganjem sredstev tja, kjer je razmerje med stroški in koristjonajugodnejše.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 157; Prenosov: 48
Celotno besedilo (361,42 KB) |
659. |
660. |
