Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Onkološki inštitut Ljubljana) .

601 - 610 / 612
Na začetekNa prejšnjo stran53545556575859606162Na naslednjo stranNa konec
601.
Mesto imunoterapije pri zdravljenju raka
Cvetka Grašič-Kuhar, 2017

Povzetek: Začetni poskusi zdravljena z imunoterapijo segajo v leto 1893.Skoraj stoletje kasneje pa so bila odobrena prva zdravila, ki jih štejemo med imunoterapijo, kot sta interferon in interlevkin. Vlogo imunskega sistema pri raku znanstveniki v zadnjih letih razlagajo s pomočjo protitumorskega imunskega cikla. V prvem koraku tega cikla pride do sproščanja tumorskih antigenov (neoantigenov), ki jih antigen predstavitvene celice spoznajo in ujamejo. V drugem koraku jih v bezgavkah predstavijo celicam T. Za aktivacijo in determinacijo celic T v smeri citotoksičnih T-celic je potreben še dodaten stimulatorni signal. Morebitni inhibitorni signali pa aktivacijo celic T zavirajo oz. preprečujejo čezmerno aktivacijo in avtoimunost. Aktivirane celice T po krvi potujejo v tumor. Tumorsko celico prepoznajo prek T-celičnega receptorja. S tem preide do uničenja tumorske celice. V sami tumorski stromi pa so lahko različni inhibitorni signali, ki delovanje citotoksičnih celic T onemogočijo. V prispevku so predstavljeni možni načini vplivanja na protitumorski imunski cikel in trenutno registrirana zdravila s področja imunoterapije.
Ključne besede: imunoterapija, protitumorski imunski cikel, stimulatorni signali
DiRROS - Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 597; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (817,26 KB)

602.
Sistemsko zdravljenje z interferoni v onkologiji
Martina Reberšek, 2017

Povzetek: Interferoni so pomembni za komunikacijo med celicami, ki so vključene v obrambo našega imunskega sistema. V onkologiji jih predpisujemo pri zdravljenju različnih rakov, v predpisanih odmerkih. Najpomembnejšo vlogo imajo v adjuvantnem zdravljenju malignega melanoma pri velikih odmerkih z interferonom--α2b tipa. Maligni melanom je v več kot 80 odstotkih ozdravljiva bolezen, če se kirurško odstranjuje v zgodnjih fazah. V primeru pozitivnih regionalnih bezgavk se v več kot polovici teh bolnikov razvije metastatska bolezen, ki je neozdravljiva. Pri bolnikih z večjo verjetnostjo ponovitve bolezni v stadijih IIB, IIC in III se tako priporoča adjuvantna terapija z visokim odmerkom interferona-α2b v Evropi, v stadiju IIIA z visokim tveganjem (velikost metastaze v regionalni bezgavki > 1 mm) in v stadijih IIIB in IIIC pa v ZDA priporočajo zdravljenje z visokim odmerkom anti-CTLA monoklonalnega protitelesa ipilimumaba. Neželeniučinki visokega odmerka interferona so obvladljivi z dobro edukacijo in s sodelovanjem bolnikov.
Ključne besede: interferoni, sistemsko zdravljenje, onkologija
DiRROS - Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 709; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (157,81 KB)

603.
Lynparza (olaparib) : novo tarčno zdravilo pri raku jajčnikov
Erik Škof, Mateja Krajc, 2016

Ključne besede: rak jajčnikov, tarčna zdravila, kemoterapija, dedni raki
DiRROS - Objavljeno: 03.01.2018; Ogledov: 1071; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (455,09 KB)

604.
Sistemsko zdravljenje napredovalega medularnega karcinoma ščitnice
Cvetka Grašič-Kuhar, 2016

Povzetek: Medularni karcinom ščitnice nastane iz nevroendokrinih celic ščitnice, ki izločajo kalcitonin. Kalcitonin je specifičen marker medularnega raka ščitnice. Pri lokalno napredovalem ali metastaskem medularnem raku ščitnice ob simptomtskem progresu prihaja v poštev zdravljenje s tirozin kinaznimi inhibitorji. Registrirani substanci sta vandetanib in cabozantinib, učinkoviti pa sta tudi sorafenib in sunitinib. Izbira zdravljenja je individualizirana glede na breme bolezni in spremljajoče bolezni. Zelo pomembno je tudi podporno (na simptome usmerjeno) zdravljenje.
Ključne besede: medularni karcinom ščitnice, rak ščitnice, sistemsko zdravljenje, napredovali rak
DiRROS - Objavljeno: 03.01.2018; Ogledov: 926; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (430,68 KB)

605.
Druga šola pljučnega raka
Karmen Stanič, Martina Vrankar, 2017

Povzetek: Združenje za radioterapijo in onkologijo pri SZD in Onkološki inštitut Ljubljana (OI) sta 30.9.2016 na OI organizirala enodnevno šolo pljučnega raka, namenjeno sodelovanju različnih zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo in sodelujejo pri zdravljenju te težke bolezni. Preko sto udeležencem je predavalo kar 21 strokovnjakov iz različnih področij.
Ključne besede: radioterapija, rak pljuč, izobraževanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 886; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (62,80 KB)

606.
Slovenske smernice sistemskega zdravljenja pljučnega raka 2017
Mojca Unk, Katja Mohorčič, Ilonka Osrajnik, Tanja Čufer, 2017

Povzetek: Rak pljuč je najbolj pogost rak (če upoštevamo nemelanocitni rak kože) in smrt zaradi raka pljuč je najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka na svetu. V Sloveniji je po pogostosti na 4. Mestu in najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka. Slabo preživetje bolnikov z rakom pljuč (5 letno srednje preživetje je okoli 12 %) v preteklosti se z uporabo novih sistemskih zdravljen v zadnjem času izboljšuje. Sistemsko zdravljenje je pomemeben del zdravljenja raka pljuč v vseh stadijih bolezni in pri vseh patohistoloških podtipih. Sistemsko zdravljenje na osnovi platine po operaciji v sklopu adjuvantnega zdravljenja se priporoča pri večini bolnikov. Kemoterapija se uporabija sočasno sz radioterapijo pri lokalno napredovali bolezni. Sistemsko zdravljenje je osnova zdravljenja razširjene bolezni. Vrsta sistemskega zdravljnja je odvisna od patohistološkega podtipa, molekularne analize, starosti, splošnega stanja zmogljivosti, sočasnih obolenj in bolnikovih želja. Sistemsko terapijo naj bi prejeli vsi bolniki z razširjeno boleznijo s PS 0-2. Zaželjeno je, da se način zdravlejnja določi na multidisciplinarnem konziliju, izvaja pa specialist internist onkolog, z znanjem in izkušnjami glede sistemske terapije. Slovenske smernice obravnave pljučnega raka so bile zadnjič objavljene leta 2006. V pripravi so nove celostne smernice obravnave raka pljuč v Sloveniji. V članku predstavljamo posodobljenje smernice sistemskega zdravljenja, ki so plod sodelovanja strokovnjakov treh ustanov, ki se ukvarjajo s sistemskim zdravljenjem raka pljuč v Sloveniji: Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika Golnik in Univerzitetni klinični center Maribor.
Ključne besede: rak pljuč, sistemsko zdravljenje, smernice
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1183; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (227,34 KB)

607.
Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitnice
Nikola Bešić, Marko Hočevar, Damijan Bergant, Barbara Vidergar-Kralj, Olga Blatnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marta Dremelj, 2017

Povzetek: Med vsemi bolniki z raki, ki jih zdravimo, ima raka ščitnice le 1 %. Leta 2013 je bilo po podatkih Registra raka v Sloveniji zdravljenih 160 bolnikov z rakom ščitnice. Porast števila bolnikov z rakom ščitnice v zadnjem desetletju je skoraj v celoti zaradi papilarnega raka ščitnice, še posebno papilarnega mikrokarcinoma, ki ima odlično prognozo. Velika večina bolnikov z rakom ščitnice je povsem ozdravljena. Zaradi dobre prognoze bolnikov z rakom ščitnice je v zadnjem desetletju prišlo do bistvenih sprememb v obravnavi bolnikov z rakom ščitnice. Strokovnjaki z Onkološkega inštituta, Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana in Inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani smo pripravili Smernice diagnostike in zdravljenja raka ščitnice, v katerih so opisani sodobni postopki diagnosticiranja in zdravljenja raka ščitnice.
Ključne besede: rak ščitnice, zdravljenje, diagnostika, diferencirani rak ščitnice, smernice
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1122; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (278,17 KB)

608.
Radioterapija sekundarnih tumorjev jeter
Ivica Ratoša, Jasna But Hadžić, 2017

Povzetek: Sekundarni tumorji jeter, med njimi zasevki tumorjev gastrointestinalnega trakta, raka dojk in pljuč pogosto povzročajo simptome, ki niso obvladljivi s sistemskim zdravljenjem. V primeru difuznih jetrnih zasevkov lahko z obsevanjem celotnih jeter hitro, učinkovito in z majhnimi stroški dosežemo dobro paliacijo simptomov z blagimi neželenimi učinki. Ko je zasevkov manj in je tudi obseg bolezni v telesu manjši, lahko pri izbranih bolnikih z dodatnim lokalnim (ablativnim) zdravljenjem jetrnih zasevkov dosežemo izboljšanje časa do progresa bolezni in celokupnega preživetja. V nadaljevanju prispevka sta opisana radiacijska poškodba jeter in obsevanje jeter z različnimi radioterapevtskimi tehnikami, med katerimi izberemo najustreznejšo glede na obseg bolezni, velikost jetrnih zasevkov, simptome, laboratorijske izvide in stanje zmogljivosti bolnika.
Ključne besede: radioterapija, sekundarni tumorji jeter, paliativno obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1099; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (172,78 KB)

609.
Delno obsevanje dojke
Ivica Ratoša, 2017

Povzetek: Za delno obsevanje dojke se v zadnjem desetletju povečuje zanimanje in je predmet številnih raziskav. V primerjavi s standardnim obsevanjem, ki lahko traja 5–7 tednov, je njegova prednost predvsem v krajšem zdravljenju, ki traja le 1–3 tedne. Kot že ime pove, se po operaciji obseva le manjši del dojke in sicer področje ležišča tumorja z varnostnim robom. Zaenkrat se na takšen način zdravi bolnice le znotraj nadzorovanih kliničnih raziskav, izven tega pa le kot možnost dopolnilnega obsevalnega zdravljenja za skrbno izbrano skupino bolnic.
Ključne besede: radioterapija, rak dojke, delno obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1044; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (155,71 KB)

610.
Stereotaktična radioterapija telesa pri bolnikih s pljučnim rakom
Karmen Stanič, Martina Vrankar, 2017

Povzetek: Stereotaktična radioterapija telesa (SBRT) bolnikov s pljučnim rakom je metoda zdravljenja bolnikov v zgodnjem stadiju bolezni, ki nimajo prizadetih regionalnih bezgavk. Standardno so ti bolniki zdravljeni z operacijo, ki pa je lahko preveč tvegana zaradi starosti, spremljajočih bolezni ali slabe pljučne funkcije. V teh primerih smo bolnikom nudili druge načine zdravljenja, kot so tridimenzionalno konformno obsevanje, radiofrekvenčna ablacija ali pa le podporna terapija. S temi pristopi je bila kontrola rakave bolezni in preživetje bolnikov občutno slabše kot z operacijo. Obsevanje s tehniko SBRT pa bolnikom ponuja primerljive rezultate zdravljenja kot operacija ob manjšem tveganju za poslabšanje pljučne funkcije kot standardno obsevanje. Zaradi manjšega števila obsevanj je zdravljenje krajše in bolnikom bolj prijazno. Vse to bolnikom omogoča boljši izid zdravljenja in boljšo kakovost življenja ter je zato že postalo del svetovnih smernic za zdravljenje neoperabilnega raka pljuč v zgodnjem stadiju bolezni in tistih, ki operacijo odklonijo.
Ključne besede: radioterapija, stereotaktična radioterapija telesa, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 923; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (176,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh