3911. Vloga interferona pri zdravljenju kožnih limfomovMateja Dolenc-Voljč, 2010, strokovni članek Povzetek: Interferon alfa se že mnogo let uspešno uporablja za zdravljenje kožnih T-celičnih limfomov in je za to bolezen še vedno nepogrešljivo zdravilo. Pri kožnih limfomih izkoriščamo predvsem njegovo antiproliferativno in imunomodulatorno delovanje. V sodobnih smernicah za zdravljenje kožnih T-celičnih limfomov je zdravilo izbire v stadijih IIB in III, kjer se pogosto uporablja v kombinaciji s sistemsko PUVA ali s sistemskim retinoidom. V monoterapiji se priporoča v stadijih IA do IIA, kadar so izčrpane lokalne možnosti zdravljenja. Kot vzdrževalno zdravljenje v manjših odmerkih pomembno podaljša remisijo. Režim zdravljenja prilagajamo individualno, glede na stadij bolezni, razširjenost kožnih sprememb in bolnikovo odzivnost na zdravilo. Zdravljenje je povezano z nekaterimi akutnimi in kroničnimi neželenimi sopojavi, ki so pogostejši pri večjih odmerkih, vendar so predvidljivi in praviloma reverzibilni.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2605; Prenosov: 663
 Celotno besedilo (115,16 KB) |
3912. |
3913. Interakcije in neželeni učinki prehranskih dopolnilMonika Sonc, 2007, strokovni članek Povzetek: Vse več ljudi uživa dodatke k prehrani, da bi ostali zdravi, preprečili nastanek bolezni ali se sami zdravili, vendar pa pogosto ni dovolj opozoril in podatkov o učinkovinah, presnovkih, farmakokinetiki, farmakologiji, toksikologiji, neželenih učinkih in njihovi pogostosti, učinkih dolgotrajnega uživanja, interakciji s hrano, alkoholom in zdravili, uporabi pri posameznih skupinah bolnikov in kontraindikacijah. Že dolgo je znano, da lahko dodatki k prehrani in uveljavljeni načini zdravljenja medsebojno vplivajo, vendar pa podatkov o tem, vsaj kliničnih, ni dovolj. Veliko je poročil o primerih, a malo uradnih kliničnih raziskav. Številne primere so raziskali in ovrednotili glede na njihovo vrsto in pomen. Za zdravje je najnevarnejše, ko se dodatki k prehrani uporabljajo sočasno z zdravili z majhnim terapevtskim indeksom. Zelo pomembno je, da farmacevti in zdravniki dobro poznajo možne neželene učinke in interakcije dodatkov k prehrani ter da se o njih pogovorijo z bolniki. Prav bi bilo poudariti, da prehranska dopolnila niso zdravila, zato tudi ni dokazov, da so učinkovita za zdravljenje bolezni. Tako je treba uporabnikom svetovati, da morajo v primeru, ko se počutje oz. simptomi ne izboljšajo ali se stanje celo poslabša, nujno prekiniti samozdravljenje in obiskati zdravnika. Med dodatki se največ interakcij pojavlja pri pripravkih s šentjanževko, med zdravili pa jih je največ povezanih z varfarinom.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2964; Prenosov: 935
Celotno besedilo (184,46 KB) |
3914. Hipoalbuminemija in pooperativni zapleti pri bolnikih, operiranih zaradi tumorja v trebuhuKsenija Mahkovic Hergouth, Lidija Kompan, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Serumska hipoalbuminemija je pogosta pri kritično bolnih in pri bolnikih po večjih operacijah. Nastane zlasti zaradi povečanega prehajanja albuminov v zunajžilni prostor. Hipoalbuminemija je slab prognostični znak. V večini raziskav niso ugotovili, da bi zdravljenje s humanimi albumini zmanjšalo obolevnost in umrljivost bolnikov. Kljub tem dognanjem še ni širokega soglasja o opustitvi zdravljenja s humanimi albumini, čeprav se je njihova uporaba v zadnjih letih zelo zmanjšala. V naši retrospektivni raziskavi smo želeli ugotoviti, kako se spremenijo serumske koncentracije albuminov po operacijah v trebuhu in kako na koncentracijo albuminov vpliva perioperativno nadomeščanje albuminov. Primerjali smo tudi pooperativne zaplete pri bolnikih, ki so dobivali humane albumine, s tistimi, ki jih niso, ter čas zdravljenja na intenzivnem oddelku. V raziskavo je bilo vključenih 76 bolnikov, razdeljenih v dve skupini glede na zdravljenje z albumini. Pri vseh bolnikih smo ugotovili, da se je glede na predoperativne vrednosti serumska koncentracija albuminov po operaciji statistično zelo značilno zmanjšala, toda v skupini brez nadomeščanja albuminov je bilo zmanjšanje večje. Te razlike med skupinama pa v 2. tednu po operaciji skoraj ni bilo več. Ugotovili smo tudi, da so se serumski albumini bolj zmanjšali pri daljših operacijah. Med skupinama ni bilo razlik v številu pooperativnih zapletov, prav tako tudi ne v dolžini zdravljenja na intenzivnem oddelku.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2869; Prenosov: 675
Celotno besedilo (277,81 KB) |
3915. |
3916. Pljučni rak kot poklicna in socialna bolezenMatjaž Zwitter, Mirjana Rajer, Borut Rajer, 2009, strokovni članek Povzetek: Če izvzamemo jasno povezavo s kajenjem, so drugim dejavnikom, ki so pomembni za preventivo, diagnostiko in zdravljenje pljučnega raka, doslej namenjali malo pozornosti. Predstavljamo raziskavo, ki se je osredotočila na socialni položaj bolnikov. Anketo je izpolnilo 248 zaporednih bolnikov s pljučnim rakom, ki smo jih primerjali s kontrolno skupino 244 bolnikov z rakom debelega črevesa. Obe skupini sta bili primerljivi po spolu in starosti. Anketa je zajela podatke o rojstnem kraju, izobrazbi, kajenju, prehranjevalnih navadah, telesni teži in višini, poklicu, bivalnih razmerah in družinskih prihodkih. Kot smo lahko pričakovali, je bilo v skupini s pljučnim rakom značilno več sedanjih ali bivših kadilcev. Prav tako je bilo med bolniki s pljučnim rakom v primerjavi z rakom debelega črevesa statistično značilno več priseljencev iz drugih delov nekdanje Jugoslavije ter značilno večji odstotek delavcev v »umazanih«1 poklicih, še posebno pri obdelavi kovin. Študija potrjuje, da je pljučni rak pogostejši pri osebah iz nižjih socialnih slojev, in kaže, da je onesnaženo delovno okolje dejavnik, ki ob kajenju dodatno prispeva k nastanku bolezni.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2835; Prenosov: 765
Celotno besedilo (252,33 KB) |
3917. |
3918. |
3919. |
3920. S kapecitabinom povzročen transmuralni miokardni infarktMiroslav Vujasinović, Marko Boc, Zdenko Kikec, Cirila Slemenik-Pušnik, 2015, strokovni članek Povzetek: Fluoropirimidini so citostatiki, ki jih uvrščamo med tako imenovane antimetabolite (zaviralce celične presnove). Pomembna predstavnika te skupine sta 5-fluorouracil (5-FU) in kapecitabin (peroralni analog 5-FU), ki spadata v skupino t.i. pirimidinskih analogov. Oba predstavljata temelj vseh kemoterapevtskih shem, ki jih uporabljamo pri zdravljenju solidnih tumorjev prebavil in sta kot taka nepogrešljiva pri zdravljenju le-teh. Med redkejše neželene učinke obeh spada kardiotoksičnost, med drugim tudi miokardni infarkt. Spekter s kapecitabinom oz. 5-FU povzročene kardiotoksičnosti je širok in med drugim poleg miokardnega infarkta vključuje angino pektoris, aritmije, kongestivno odpoved srca, kardiogeni šok in nenadno srčno smrt. Zaradi množične uporabe v onkološkem zdravljenju različnih solidnih tumorjev, moramo biti pozorni tudi na možnost kardiotoksičnosti, še posebej pri bolnikih z pridruženo znano ishemično boleznijo srca. Predstavljamo primer bolnice brez predhodno znanih kardiovaskularnih bolezni, pri kateri je prišlo do razvoja transmuralnega miokardnega infarkta tekom terapije s kapecitabinom.
Ključne besede: kapecitabin, kemoterapija, kardiotoksičnost, srčni infarkt, miokardni infarkt
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 4015; Prenosov: 845
Celotno besedilo (876,65 KB) |
