3851. |
3852. Paliacija malignega plevralnega izlivaAleš Rozman, 2013, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Maligni plevralni izliv je pogost spremljevalec maligne bolezni. Pri bolnikih najpogosteje povzroča dispnejo, kašelj in bolečino v prsnem košu. Cilji paliativnega zdravljenja so: lajšanje simptomov, izboljšanje bolnikove zmogljivosti in kakovosti življenja ter znižanje števila hospitalizacij. Najučinkovitejša metoda paliativnega zdravljenja je plevrodeza s talkom, ki pa ni vedno možna zaradi nerazpenjanja pljuč ali slabega stanja zmogljivosti bolnika. Takrat uporabimo trajni plevralni kateter ali razbremenilne plevralne punkcije, še posebej, če je pričakovano preživetje bolnika kratko. Pomembno je, da paliacijo malignega plevralnega izliva načrtujemo zgodaj v poteku zdravljenja, ko je možnost za uspešno plevrodezo večja.
Ključne besede: rak (medicina), malignomi, bolezni dihal, plevra, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3615; Prenosov: 808
 Celotno besedilo (387,42 KB) |
3853. |
3854. |
3855. |
3856. |
3857. |
3858. Zdravljenje ran z negativnim tlakom v onkologijiHelena Uršič, Marko Novak, 2010, strokovni članek Povzetek: Negativni tlak (NT) pospeši celjenje rane oz. jo pripravi za kritje, ker zmanjša edem in poveča krvni pretok v okolici rane, odstranjuje izloček iz rane in pospeši tvorbo granulacij. Trajanje zdravljenja ran z negativnim tlakom (ZRNT) časovno ni omejeno in je odvisno predvsem od namena zdravljenja, velikosti in vrste rane ter spremljajočih bolezni. Lahko ga prekinemo, ko je rana zaprta ali pripravljena za kirurško kritje ali če v 1 do 2 tednih ni opaznega napredka v celjenju. Z ZRNT zagotovimo boljšo oskrbo bolnika, metoda pa je uporabna v bolnišnici ali ambulantno. Natančnih priporočil glede ZRNT v onkologiji ni, zato je odločitev individualna. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) to metodo uporabljamo od leta 2007. Do sedaj smo z njo zdravili 62 bolnikov.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3229; Prenosov: 762
Celotno besedilo (217,66 KB) |
3859. Bolečina po operaciji raka dojk : rezultati raziskave med bolnicami na Onkološkem inštitutu v LjubljaniSlavica Lahajnar, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preživetje bolnic z invazivnim rakom dojk (RD) se ob povečevanju deleža omejene bolezni in z novim načinom zdravljenja tudi v Sloveniji postopno izboljšuje. Sodobno kirurško zdravljenje RD zagotavlja zanesljivo in dokončno diagnozo, popolno lokalno odstranitev bolezni in optimalen estetski rezultat. Po operaciji imajo lahko bolnice z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi, v manjši meri pa tudi tiste z biopsijo prve bezgavke, več poznih posledic – neboleče senzorične motnje ali kronično bolečino v predelu operirane dojke, v pazduhi in na notranji strani nadlahti, omejeno gibljivost v rami in otekanje roke na operirani strani; to občutijo tudi več mesecev po operaciji. Med bolnicami, ki so bile operirane na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, koliko jih po operaciji RD doživlja kronično bolečino, to namreč v Sloveniji še ni bilo znano. Zanimala nas je razlika v pogostosti bolečine med bolnicami z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi in tistimi z biopsijo prve bezgavke. Glede na izkušnje iz ambulante za zdravljenje bolečine na Onkološkem inštitutu v Ljubljani smo pričakovali, da zdravniki kronične bolečine po operaciji RD ne zdravijo; če pa jo, zdravljenje ni ustrezno. Dvesto bolnicam z RD, ki so bile operirane na Onkološkem inštitutu pred več kot 6 meseci, 100 z biopsijo bezgavke in 100 z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi, smo poslali vprašalnike o nebolečih senzoričnih motnjah, kronični bolečini, omejeni gibljivosti in otekanju roke na operirani strani. Analizirali smo odgovore 174 bolnic, 86 z biopsijo bezgavke in 88 z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi. Od vseh bolnic jih je 80,5 % imelo eno ali več poznih posledic po operaciji RD. Bolečina je bila najpogostejša pozna posledica in tista, ki je bolnice največkrat precej ali zelo ovirala pri vsakdanjih dejavnostih. Bolnice z bolečino so imele v primerjavi s tistimi brez nje večkrat omejeno gibljivost v rami in otekanje roke ali pa kar vse tri pozne posledice hkrati. Bolnice z biopsijo bezgavke so po operaciji RD redkeje navajale pozne posledice, predvsem zatekanje roke. Manjkrat so imele tudi bolečino, ki jih je precej ali zelo ovirala pri vsakdanjih dejavnostih, razpoloženju, hoji, običajnih opravilih, odnosih z ljudmi, spanju in uživanju življenja, kot bolnice z odstranjenimi bezgavkami v pazduhi. Večkrat so imele blago bolečino. Pri mlajših bolnicah z odstranjenimi bezgavkami je bila po operaciji RD verjetnost za nastanek kronične bolečine večja. Več kot 60 % bolnic je bolečino ocenilo kot srednje močno ali močno in več kot polovico bolnic je bolečina precej ali zelo ovirala pri vsakdanjih dejavnostih, razpoloženju, hoji, običajnih opravilih, odnosih z ljudmi, spanju in uživanju življenja. Kljub temu so za lajšanje bolečine največkrat jemale neopioidne analgetike. Samo dve bolnici sta se zdravili v naši ambulanti za zdravljenje bolečine. Tretjina bolnic ni bila seznanjena z možnostjo, da po operaciji RD nastane kronična bolečina.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3065; Prenosov: 671
Celotno besedilo (465,89 KB) |
3860. Zaviralci angiogeneze v zdravljenju možganskih tumorjevJanja Ocvirk, 2009, strokovni članek Povzetek: Maligni gliomi so po histologiji in po odgovoru na zdravljenje heterogena skupina možganskih tumorjev. Standardno zdravljenje glioblastomov je kombinacija obsevanja in konkomitantne kemoterapije s temozolomidom. Antiangiogena strategija predstavlja nov pristop v zdravljenju malignih gliomov, saj so to zelo dobro ožiljeni tumorji. Predklinični podatki kažejo, da je rast teh tumorjev močno odvisna od nastajanja novih žil, te pa spodbujajo dejavniki, ki jih izloča tumor, med njimi tudi endotelni žilni rastni dejavnik (VEGF). Bevacizumab je humanizirano monoklonsko protitelo, ki veže VEGF in je dokazano učinkovit pri številnih solidnih tumorjih. V monoterapiji ali v kombinaciji s citostatiki je učinkovit tudi v zdravljenju glioblastomov, kar so pokazali rezultati kliničnih raziskav. Skupaj z učinkovitostjo zdravljenja se izboljšajo kognitivne funkcije, zmanjša se potreba po kortikosteroidih in izboljša se kakovost življenja. Bevacizumab predstavlja novo možnost zdravljenja bolnikov, pri katerih se glioblastom ponovi oz. napreduje.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3202; Prenosov: 598
Celotno besedilo (443,02 KB) |
