3841. Uporaba testov HPV DNK za presejanje za raka materničnega vratuMatejka Rebolj, 2011, strokovni članek Povzetek: Okužba z onkogenimi tipi humanih papilomavirusov (HPV) je potreben pogoj za razvoj raka materničnega vratu. Zaradi dolgoletne uporabe citoloških brisov se je incidenca tega raka zmanjšala, a kljub temu bi bilo treba najti nov presejalni test, ki bi bil občutljivejši za progresivne predrakave spremembe, cervikalno intraepitelialno neoplazijo (CIN). Med te teste spadajo testi HPV DNK. V tem članku so opisane njihove značilnosti, kakor jih je mogoče presoditi na podlagi vseh 8 randomiziranih kontroliranih raziskav z objavljenimi podatki, ki so primerjale uporabo testov HPV s citološkimi brisi za primarno presejanje. Te raziskave so potrdile, da je mogoče na podlagi testov HPV diagnosticirati večje število ≥ CIN 3 kot na podlagi citoloških brisov, čeprav razlika v nekaterih od raziskav, tudi zaradi njihove velikosti, ni bila statistično značilna. Razveseljivo je, da večja občutljivost za ≥ CIN 3 verjetno pomeni tudi boljšo zaščito pred rakom materničnega vratu, čeprav ocena temelji na majhnem številu opazovanih primerov v vsaki izmed raziskav. Pri uporabi testov HPV bo večji izziv omejiti njihove neželene učinke. To so predvsem pogostejši napačno pozitivni testi (ki jih definiramo kot pozitivne presejalne teste brez diagnoze ≥ CIN 3 ali ≥ CIN 2) ter pogostejše diagnoze in morebitno zdravljenje manj nevarnih stopenj CIN (predvsem CIN 1, deloma tudi CIN 2). V tem članku so kritično ovrednoteni 3 pristopi k zmanjšanju bremena testov HPV v primerjavi s citološkimi brisi, in sicer uporaba triažnih testov pri ženskah s pozitivnimi presejalnimi testi HPV, omejitev uporabe testov HPV pri mlajših ženskah in sprememba mejne vrednosti, pri kateri se test HPV odčita kot pozitiven. Vsi ti pristopi imajo svoje prednosti in slabosti.
Ključne besede: maternični vrat, rak (medicina), preventivna medicina, papiloma virusi
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3037; Prenosov: 801
 Celotno besedilo (166,86 KB) |
3842. |
3843. Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma želodcaJanja Ocvirk, 2010, strokovni članek Povzetek: Veliko bolnikom s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) se bolezen po resekciji ponovi. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa gre za kombinacijo obojega. Adjuvantna kemoterapija lahko pri nekaterih vrstah solidnih tumorjev celotno preživetje podaljša predvsem z zmanjšanjem ostanka mikrozasevkov. Vloga adjuvantne kemoterapije pri teh karcinomih ni tako jasna, adjuvantna radiokemoterapija pa značilno podaljša čas brez bolezni in celotno preživetje. Perioperativno zdravljenje s kemoterapijo ECF značilno podaljša preživetje brez bolezni in v celoti. Standardno zdravljenje za bolnike z napredovalim KŽ in GEP je kemoterapija ECF ali njene izpeljanke EOF, ECX in EOX. Učinkovito je tudi zdravljenje s taksani v kombinaciji s 5-FU in cisplatinom (TCF). Z novimi kombinacijami citostatikov in z uvajanjem novih citostatikov se srednje preživetje bolnikov s KŽ in GEP podaljšuje. V zdravljenje metastatskega KŽ in GEP pa prihajajo tudi tarčna zdravila. Določanje biomarkerjev in uvajanje tarčnega zdravljenja v kombinaciji s kemoterapijo odpira novo ero bolniku prilagojenega zdravljenja, tudi pri bolnikih z napredovalim KŽ in GEP.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2642; Prenosov: 563
Celotno besedilo (157,57 KB) |
3844. |
3845. |
3846. |
3847. |
3848. Dokazovanje mutacij v genu BRCA1 z analizo talitvene krivulje produktov PCRSrdjan Novaković, Vida Stegel, Petra Škerl, 2006, strokovni članek Povzetek: Rak dojke je z nekaj več kot 1000 novimi bolnicami na leto na prvem mestu po številu obolelih žensk za rakastimi boleznimi v Sloveniji. številka vključuje sporadične in dedne oblike raka na dojki. Dedne oblike raka na dojki so najpogosteje povezane z mutacijami v genih BRCA1 in BRCA2, zato se številni strokovnjaki s tega področja zavzemajo za genetsko testiranje bolnikov, pri katerih obstaja sum na dedno obliko bolezni. Testiranje bolnic/-kov in njihovih sorodnikov je dokaj težavno zaradi zahtevnosti metod genetskega testiranja, stroškov testiranja ter nezadostnega poznavanja in predvidevanja vseh možnih vplivov dokazane mutacije pri nastanku raka na dojki. V tem delu predstavljamo osnovne metodološke podatke za odkrivanje petih različnih mutacij v genu BRCA1 pri bolnicah/-kih s karcinomom dojke in njihovih sorodnikih. Mutacije 1806C>T, 300T>G, 300T>A, 310G>A, 5382insC določamo s polimerazno verižno reakcijo (PCR) v realnem času in analizo talitvene krivulje. Primerjava z neposrednim sekveniranjem je pokazala, da je uporabljena metoda dovolj občutljiva in hitra za dnevno rutinsko določanje mutacij v DNA, izolirani iz periferne krvi.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3114; Prenosov: 802
Celotno besedilo (711,40 KB) |
3849. |
3850. |
