Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Onkološki inštitut Ljubljana) .

1 - 10 / 612
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
DNA vakcine za zdravljenje raka
Špela Kos, Gregor Serša, 2019

Povzetek: DNA vakcine predstavljajo obetaven pristop imunoterapije raka, predvsem zaradi njihove enostavnosti, stabilnosti in varnosti. DNA vakcine temeljijo na vnosu plazmidne DNA z zapisom za enega ali več tumorskih antigenov, udeleženih v nastanku, napredovanju ali zasevanju rakavih celic. Z vnosom DNA vakcine spodbudimo imunski odziv usmerjen proti tumorskemu antigenu, kar potencialno vodi do uničenja rakavih celic. Kljub številnim prednostim DNA vakcin pred klasičnimi vakcinami njihovo uporabo v humani kliniki omejuje prešibak antigen-specifični imunski odziv. Za izboljšanje imunogenosti DNA vakcin se razvoj osredotoča na optimizacijo sestave plazmidne DNA, raziskovanje novih tumorskih antigenov, razvoj novih dostavnih sistemov in sočasna uporaba adjuvantnih in imunomodulatornih molekul. Tovrstni pristopi so del številnih kliničnih raziskav na področju imunoterapije raka in predstavljajo korak bližje k izboljšanju imunogenosti DNA vakcin, učinkovitejšemu uničenju rakavih celic in lažjemu prenosu DNA vakcinacije v humano klinično prakso.
Ključne besede: DNK vakcine, dostavni sistemi, tumorski antigeni, imunogenost
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 101; Prenosov: 7
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
Pojavnost klavstrofobije pri bolnikih v radioterapiji, pri katerih se uporablja fiksacijska maska
Nena Galunič, Barbara Petrovič, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Valerija Žager, 2019

Povzetek: Uvod: Radioterapija je eden izmed učinkovitejših načinov zdravljenja raka. Postopek zdravljenja pa lahko povzroči občutek tesnobe oziroma klavstrofobijo, kar je posebej izrazito pri bolnikih, pri katerih se uporablja fiksacijska maska. Namen: Ovrednotiti delež radioloških inženirjev, ki so se pri svojem delu v radioterapiji srečali s pojavom klavstrofobije zaradi uporabe fiksacijske maske pri bolnikih, in raziskati uporabljene ukrepe za njeno zmanjšanje. Metode: V presečni raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi so sodelovali radiološki inženirji, ki pripravljajo bolnike s fiksacijskimi maskami na obsevanje ali jih obsevajo na obsevalnem aparatu. Rezultati in razprava: Pri uporabi fiksacijske maske se je s klavstrofobijo pri bolnikih srečalo že 98,4 % radioloških inženirjev. V 87 % so bili radiološki inženirji na težave bolnikov vnaprej opozorjeni. Ob ugotovljenih znakih anksioznosti so bili najbolj učinkoviti ukrepi za ublažitev prijazen odnos do bolnikov, razumljiva razlaga postopka, razširjena odprtina za oči v maski in predvajanje glasbe med obsevanjem. Zaključek: Glede na to, da panični napad pri klavstrofobičnih bolnikih lahko pomembno omeji njihovo sodelovanje pri zdravljenju z obsevanjem, sta pomembna prepoznavanje znakov anksioznosti ter uporaba primernih strategij za njihovo obvladovanje. V klinično prakso bi bilo smiselno vpeljati tudi različne tehnike sproščanja.
Ključne besede: radioterapija, fiksacijska maska, anksioznost, klavstrofobija
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 122; Prenosov: 5
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
Karcinoza možganskih ovojnic in rak dojk : 11-letni rezultati zdravljenja z obsevanjem
Tanja Žnidarič, Ivica Ratoša, 2019

Povzetek: Uvod: Karcinoza možganskih ovojnic (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojke (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost dveh prognostičnih lestvic preživetja, Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v opazovanem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95-% interval zaupanja, IZ; 6,3%8,8) in 2,3 meseca (95-% IZ; 1,5%3,2) (p < 0,005) ter se je razlikovalo glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (% 20 Gy vs. > 20 Gy). Z analizo smo potrdili prognostično vrednost lestvice Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044). Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD ter seštevek točk prognostične lestvice.
Ključne besede: rak dojke, karcinoza možganskih ovojnic, obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 111; Prenosov: 6
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

4.
5.
6.
Vrednotenje zadovoljstva bolnikov z radioterapevtskimi storitvami na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Valerija Žager, 2019

Povzetek: Uvod: Bolniku prijazne zdravstvene organizacije razumejo zadovoljstvo svojih bolnikov kot ključno pri načrtovanju in izvajanju zdravstvenih storitev. Analize o zadovoljstvu bolnikov so zdravstvenemu osebju v pomoč pri odkrivanju pomanjkljivosti pri zdravstveni oskrbi bolnika, ugotavljanju izobraževalnih potreb ter nagrajevanju in krepitvi delovne motivacije osebja. Namen raziskave je ugotoviti zadovoljstvo bolnikov na teleradioterapevtskem oddelku na Onkološkem inštitutu Ljubljana z ocenjevanjem različnih poklicnih profilov (medicinske sestre, radiološki inženirji, zdravniki radioterapevti onkologi) in celotne zdravstvene oskrbe. Metode: Empirični del raziskave je obsegal kvantitativno metodo in zbiranje podatkov z anketnim vprašalnikom z Likertovo petstopenjsko lestvico zadovoljstva. Enodnevna presečna raziskava se je izvajala novembra 2015 in junija 2017. Vključeni so bili tisti dan obsevani bolniki, ki so bili pripravljeni sodelovati. Pri analizi podatkov sta se uporabila korelacijski model in model multiple linearne regresije. Rezultati in razprava: V analizi je sodelovalo 282 oz. 269 bolnikov. V povprečju so podajali visoke ocene zadovoljstva (nad stopnjo 4 % zadovoljen) pri analizi opravljenih storitev. Zelo močne pozitivne povezave (tj. korelacijski koeficient presega vrednost 0,600) so bile na ravni zadovoljstva z delovanjem radioterapevtskega oddelka, pri delu radioloških inženirjev in njihovem nudenju informacij ter delu in prijaznosti zdravnikov. Vse dobljene korelacije so bile statistično značilne na ravni tveganja 1 %. Glavne ugotovitve modelov multiple linearne regresije kažejo, da k zadovoljstvu bolnikov z delovanjem teleradioterapevtskega oddelka v največji meri prispevajo nudenje informacij s strani receptork, prijaznost medicinskih sester in delo radioloških inženirjev ter zdravnikov radioterapevtov onkologov. Zaključek: Zadovoljstvo bolnikov se ustvari s kombinacijo njihovih želja in potreb ter nenehnimi izboljšavami zdravstvenih storitev in boljših odnosov med zdravstvenim osebjem in bolniki. Raziskave kažejo, da je splošno zadovoljstvo bolnikov večje, če so zadovoljni s komunikacijo, pridobljenimi informacijami in oskrbo s strani zdravnikov in medicinskega osebja. Podobne rezultate lahko potrdimo v svoji raziskavi.
Ključne besede: bolniki, teleradioterapija, onkologija, kakovost storitev
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 103; Prenosov: 4
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
8.
9.
Vloga Bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta Ljubljana
Katarina Lokar, Vesna Zadnik, Maruška Ferjančič, Polona Škulj, Darja Strle, Tina Žagar, 2019

Povzetek: Registri raka so ključni pri zbiranju in zagotavljanju podatkov o bremenu raka tako na populacijski kot na regionalni ravni. Bolnišnični registri raka se ukvarjajo z zbiranjem informacij o bolnikih z rakom, ki so obravnavani v določeni bolnišnici. Njihov glavni namen je prispevati h klinični oskrbi bolnikov z vidika učinkovitosti, kakovosti in bolnišničnega upravljanja. Bolnišnični register Onkološkega inštituta Ljubljana je bil osnovan ob ustanovitvi državnega populacijskega registra raka leta 1950 in prispeva v državni register tretjino vseh prijav. Podatki, zbrani v bolnišničnem registru, so dragoceni tudi za strokovno in raziskovalno delo Inštituta. Ena od nalog bolnišničnih registrov raka je priprava letnih poročil za vodstvo in druge uporabnike. Letno na Onkološkem inštitutu Ljubljana sprejmemo več kot 6000 novih onkoloških bolnikov. Število bolnikov se je v obdobju 2008%2016 povečalo za 16 %.
Ključne besede: register raka, populacijski register raka, bolnišnični register raka, breme raka
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 98; Prenosov: 4
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

10.
Uporabnost slikovno preiskovalnih metod pri določanju HPV statusa karcinomov glave in vratu
Katarina Šurlan Popović, Cene Jerele, 2018

Povzetek: Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015). V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz.
Ključne besede: karcinom glave in vratu, ploščatocelični karcinom orofarinksa, humani papiloma virus, HPV, radiološke značilnosti, slikovno preiskovalne metode
DiRROS - Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 498; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (440,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh