2351. Poročilo o preskusu št.: LVG2018-233 : opis vzorca: 11026495: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026419: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026402: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026396: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026389: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026341: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026358: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026297: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026280: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026273: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026266: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026204: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026198: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026181: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026235: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026112: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026105: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11026099: Feromonska vaba, vaba - feromonska : namen testiranja: 11026495: sum na: Agrilus planipennis, 11026419: sum na: Agrilus planipennis, 11026402: sum na: AgrilMaarten De Groot, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Agrilus planipennis, jesenov Krasnik, attraktant, pasti, karantenska vrsta
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 2641; Prenosov: 116 |
2352. Trajnostna rekreacija in turizem v gozdu : zbornik zaključne konference CRP projekta Priprava strokovnih izhodišč za turistično in rekreacijsko rabo gozdov, 11. september 2018, Ljubljanani določena Povzetek: Rekreacijska in turistična raba gozdov v Sloveniji je v porastu. Razlogov je več, med drugim tudi ugodne značilnosti in vsebine gozda v Sloveniji za tako rabo. K povpraševanju in dejanski rabi in izrabi potencialov nedvomno prispeva tudi ozaveščenost prebivalcev o pomenu gibanja v naravi za zdravje in dobro počutje, intenziven marketing proizvajalcev športne opreme za prosti čas ter možnost neposrednega ali posrednega zaslužka z različnimi turističnimi produkti, kot so opazovanje živali ali lov, vodeni pohodniški ali kolesarski izleti, nabiralništvo in drugo. Kakor pri tem obstajajo koristi za uporabnike oziroma izvajalce dejavnosti, pa se na drugi strani pojavljajo različni konflikti na ravneh lastništva in uporabnikov gozdnega prostora. Med pogostejšimi konflikti prepoznavamo negativne vplive aktivnosti na sam gozdni ekosistem, poseganje v lastninsko pravico lastnikov gozdov, navzkrižje interesov med deležniki ali med različnimi rabami gozda in podobno.
Ključne besede: raba gozdov, trajnostna strategija, gozdna pedagogika, turistične kmetije, lastniki gozdov, medvedi, zakonodaja, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 15.10.2018; Ogledov: 5031; Prenosov: 1465
 Celotno besedilo (12,57 MB) |
2353. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Vzhodno Pohorje (2016-2025)Marko Kovač, Špela Planinšek, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pohorje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2018; Ogledov: 2482; Prenosov: 89 |
2354. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Pokljuka (2016-2025)Marko Kovač, Lado Kutnar, Špela Planinšek, Hojka Kraigher, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pokljuka, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2018; Ogledov: 2251; Prenosov: 88 |
2355. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Idrija II (2018-2027)Špela Planinšek, Marko Kovač, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Idrija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2018; Ogledov: 2712; Prenosov: 110 |
2356. Early responses of biodiversity indicators to various thinning treatments in mountain beech forestsFabio Lombardi, Stefania Di Lella, Valeria Altieri, Simone Di Benedetto, Carmen Giancola, Bruno Lasserre, Lado Kutnar, Roberto Tognetti, Marco Marchetti, izvirni znanstveni članek Povzetek: In recent decades, the conservation of biodiversity has become one of the main areas under consideration in managing forests in an ecologically sustainable way. Forest management practices are primary drivers of diversity and may enhance or decrease forest biodiversity, according to the measures applied (thinning options). We have focused on three beech (Fagus sylvatica L.) forests across a latitudinal gradient in Italy, characterised by different structures resulting from dissimilar management. We tested the short-term effects of differently-based silvicultural intervention vs. stands where no silvicultural practices were applied on biodiversity indicators and related proxies: deadwood amounts, microhabitat density, floristic richness and life form abundance. In each study area, the occurrence of the above indicators and proxies was evaluated before and after the implementation of crop tree thinning (CTT) and thinning from below (LT) methods, comparing them with control areas where no interventions were performed. After two years, the management options resulted in different responses of the investigated parameters. The CTT increased deadwood amounts in comparison with the LT ones, while stumps increased significantly after the LT thinning. Microhabitats increased significantly where intervention was not undertaken. On the contrary, they remained unaltered after the LT treatments. CTT thinning created favourable conditions for the development of microhabitats and their proliferation in the long term. Two years after the application of the CTT thinning treatment, all forest stands demonstrated a significant increase in their floristic richness and herb layer cover. Significant differences were also found in both the frequency and cover of life forms in relation to silvicultural treatment. These findings provide a better understanding of short-term effects of silvicultural treatment useful for maintaining biodiversity in mountain beech forests.
Ključne besede: deadwood, microhabitats, understory vegetation, mountain forests, sustainable forest management, Italian forests
Objavljeno v DiRROS: 04.10.2018; Ogledov: 2665; Prenosov: 1740
Celotno besedilo (835,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2357. |
2358. 7th Slovenian Symposium on Plant Biology with International Participation, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, September 17-18, 2018, Ljubljana, Slovenia2018, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Publikacija je zbirka povzetkov predavanj in posterskih predstavitev v okviru simpozija
Ključne besede: rastline, sistemska biologija, molekularna biologija, rastlinska ekologija, interakcije, rastlinska biotehnologija, zborniki, povzetki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 25.09.2018; Ogledov: 4927; Prenosov: 1886
Celotno besedilo (2,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2359. Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?Špela Pezdevšek Malovrh, Matevž Mihelič, Janez Krč, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih.
Ključne besede: politični okvirji, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 5080; Prenosov: 3024
Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2360. Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014Domen Češarek, Andrej Ficko, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 4703; Prenosov: 3132
Celotno besedilo (5,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
